018-048/2010 Občina Vojnik

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN)) po članici Državne revizijske komisije mag. Maji Bilbija, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Oblikovanje, tiskanje in razdelitev občinskega glasila Ogledalo", in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil ponudnik DINOCOLOR, poslovne rešitve, d.o.o., Pristovškova ulica 16, Vojnik, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Rok Pelko, Lava 11, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Vojnik, Keršova 8, Vojnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.3.2010

odločila:

1. Vlagateljevi pritožbi z dne 10.3.2010 se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep št. 430-0001/2010/22 z dne 5.3.2010.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu z določilom 16. člena ZRPJN.

3. Odločitev o priglašenih stroških se pridrži do odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 3.3.2010.

Obrazložitev:

Naročnik je z dokumentom "Odločitev o oddaji naročila" št. JNMV-0001/2010-POG z dne 28.1.2010 vlagatelja obvestil, da je v postopku oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb za "Oblikovanje, tiskanje in razdelitev občinskega glasila Ogledalo" kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika GRAFIKA ZLATEČAN d.o.o., Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 2.2.2010 naročniku poslal poziv za vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila ter zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila v skladu z 79. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008; v nadaljevanju: ZJN-2).

Vlagatelju je bil vpogled v dokumentacijo omogočen dne 4.2.2010, o čemer je bil sestavljen tudi zapisnik. Iz zapisnika o vpogledu izhaja, da je J.V. (predsednik komisije, s strani naročnika imenovane za odpiranje ponudb) osebi Ž.S., ki jo je vlagatelj pooblastil za vpogled v dokumentacijo, obrazložil postopek in seznam povabljenih k oddaji ponudb s priloženo dokumentacijo, izbor in obrazložitev izbora ter da je Ž.S. pogledal v dokumentacijo postopka.

Naročnik je vlagatelja z dokumentom z dne 17.2.2010 (ki ga je vlagatelj prejel 22.2.2010) obvestil o zaključku predmetnega javnega naročila, v katerem je pojasnil potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 3.3.2010 vložil zahtevek za revizijo zoper Odločitev o oddaji javnega naročila št. JNMV-0001/2010-POG z dne 28.1.2010.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom št. 430-0001/2010/22 z dne 5.3.2010 zavrgel kot prepozen z obrazložitvijo, da je vlagatelj prejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila 4.2.2010, o čemer je bil sestavljen zapisnik, ki ga je pooblaščenec vlagatelja podpisal, zahtevek za revizijo pa je vlagatelj vložil šele 3.3.2010, torej po preteku 10-dnevnega roka iz 12. člena ZRPJN v povezavi z 79. členom ZJN-2.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10.3.2010 vložil pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju njegovega zahtevka za revizijo. Vlagatelj v pritožbi navaja, da od naročnika do 22.2.2010 ni prejel dodatne obrazložitve niti kakšne druge odločitve v zvezi z zahtevo za dodatno obrazložitev, pač pa je vlagatelj navedenega datuma prejel obvestilo o zaključku javnega naročila, ki ga je štel za dodatno obrazložitev, saj je dokument vseboval vse elemente, ki bi jih dodatna obrazložitev morala vsebovati. Zato je vlagatelj v roku 10 dni od tega datuma vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj še navaja, da je 4.2.2010 vpogledal v dokumentacijo postopka, ni pa tega dne prejel dodatne obrazložitve, pa tudi če bi jo naročnik podal, ta ne bi ustrezala zakonskim določilom 79. člena ZJN-2, saj niso bile izpolnjene formalne predpostavke, ki jih mora imeti takšna obrazložitev, to je njena pisnost. Vlagatelj zahteva, da se pritožbi ugodi, naročnikov sklep v celoti razveljavi in se naročniku naloži, da revizijski zahtevek vzame v vsebinsko odločanje.
Vlagatelj je z vlogo z dne 10.3.2010 vložil tudi razširitev zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je po prejemu vlagateljeve pritožbe naročnika pozvala k odstopu dokumentacije v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila, na katerega se pritožba nanaša. Naročnik ji je dokumentacijo odstopil 16.3.2010.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb strank postopka je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba utemeljena.

Med strankama je spor o tem, ali je naročnik 4.2.2010 vlagatelju dal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v skladu z 79. členom ZJN-2 in posledično, ali je utemeljeno zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 3.3.2010, ker naj bi bil ta prepozno vložen.

V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila.

V skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 lahko neizbrani ponudnik v roku petih dni od dneva prejema odločitve o oddaji naročila (v kolikor ta ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran) pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z ZRPJN.

Iz zgornjih določil ZRPJN in ZJN-2 je razvidno, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni in da začne praviloma teči od dneva prejema odločitve o dodelitvi naročila, razen v primeru, ko neizbrani ponudnik pravočasno zahteva dodatno obrazložitev. V tem primeru začne rok za vložitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN teči od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma zavrženja zahteve za izdajo dodatne obrazložitve. Ker pa ZRPJN poteka rokov ne ureja, je treba v zvezi z vprašanjem pravočasne vložitve zahtevka za revizijo na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabiti določbe 111. in 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-ZPP-UPB3 in 45/08; v nadaljevanju: ZPP). 111. člen ZPP določa, da se roki računajo po dnevih, mesecih in letih. Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. V skladu s 112. členom ZPP se v primeru, če je vloga vezana na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Med strankama ni sporno dejstvo, da naročnikova odločitev o oddaji naročila ni vsebovala razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, kakor tudi ne dejstvo, da je vlagatelj pravočasno vložil zahtevo za dodatno obrazložitev in v njej jasno navedel, o čem naj mu naročnik poda obrazložitev. Med strankama tudi ni sporno, da je vlagatelj 4.2.2010 pri naročniku opravil vpogled v dokumentacijo, o katerem je bil sestavljen zapisnik, ki ga je vlagatelj podpisal, in iz katerega izhaja, da je bil vlagatelju obrazložen izbor najugodnejšega ponudnika. Vendar pa med vlagateljem in naročnikom obstaja nesoglasje o tem, ali je vlagatelj s podpisom tega zapisnika prejel dodatno obrazložitev. Naročnik namreč v izpodbijanem svojo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo utemeljuje z ugotovitvijo, da iz zapisnika o vpogledu z dne 4.2.2010, ki ga je vlagatelj tudi podpisal, izhaja, da je bila vlagatelju tega dne podana dodatna obrazložitev.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v zapisnik o odpiranju ponudb z dne 4.2.2010 ugotovila, da zgolj splošno navajanje o tem, da je predstavnik naročnika vlagatelju obrazložil izbor in obrazložitev izbora, ne predstavlja dodatne obrazložitve v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2.

Kot že rečeno, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 neizbranemu ponudniku (v konkretnem primeru vlagatelju, ki je to zahteval) v dodatni obrazložitvi navesti tako razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vendar iz zapisnika, na katerega se sklicuje naročnik, to ni razvidno. Zapisnik o vpogledu le zelo splošno navaja, da je bil na vpogledu vlagatelju izbor najugodnejšega ponudnika obrazložen, ni pa mogoče na njegovi podlagi ugotoviti, ali je naročnik z omenjeno obrazložitvijo izbora vlagatelju navedel vse razloge, ki bi mu jih po tretjem odstavku 79. člena ZJN-2 moral. Kot gre razumeti naročnikove navedbe, naj bi bil vlagatelju izbor ponudnika obrazložen ustno, vendar Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da bi moral zaradi upoštevanja načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), ki določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način, dodatno obrazložitev izbire ponudnika, ki naj bi jo ustno podal vlagatelju, tudi ustrezno evidentirati in vlagatelja pisno seznaniti z dodatno obrazložitvijo. Takšno razumevanje pisnosti dodatne obrazložitve izhaja tudi iz povezave tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 s prvim odstavkom 65. člena ZJN-2, kjer je jasno določeno, da lahko naročnik v postopku javnega naročanja vsa sporočila in informacije pošilja po pošti, telefaksu ali z elektronskimi sredstvi, tak način sporočanja pa zahteva pisnost informacij, ki se pošiljajo.

V nasprotju z navedenim pa je naročnik v zapisniku o odpiranju ponudb, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je bila vlagatelju podana dodatna obrazložitev, le nezadostno in splošno navedel, da je bil vlagatelju obrazložen izbor ponudnika, zaradi česar Državna revizijska komisija na njegovi podlagi in ob upoštevanju naročnikovih navedb ne more zaključiti, da je bila tega dne vlagatelju dana dodatna obrazložitev v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2, zato tega datuma ni mogoče šteti za začetek roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija nadalje pritrjuje vlagatelju, da je ta upravičeno štel, da mu je bila dodatna obrazložitev vročena šele 22.2.2010, ko je od naročnika prejel dokument, s katerim ga je ta sicer obvestil o zaključku predmetnega postopka oddaje javnega naročila, saj gre iz vsebine dokumenta razbrati (s čimer se strinja tudi vlagatelj), da je naročnik v njem navedel razloge, ki bi jih dodatna obrazložitev morala vsebovati. Poleg tega vlagatelj od naročnika ni prejel nobenega drugega dokumenta, ki bi ga bilo mogoče šteti kot dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ali kot zavrženje zahteve za dodatno obrazložitev. Zato je ob upoštevanju 111. člena ZPP desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo iz 12. člena ZRPJN v povezavi s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 potekel dne 4.3.2010.

Upoštevajoč določbo 112. člena ZPP, po kateri gre šteti, da se v primeru pošiljanja vloge po pošti priporočeno ali brzojavno, za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena, šteje dan oddaje na pošto, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s tem, ko je zahtevek za revizijo priporočeno oddal na pošto dne 3.3.2010, pravočasno vložil zahtevek za revizijo, naročnik pa ni ravnal pravilno, ko je njegov zahtevek za revizijo kot prepoznega zavrgel.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija, skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo št. 430-0001/2010/22 z dne 5.3.2010. Naročnik bo moral, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

O razširitvi zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija v pritožbenem postopku ni odločala, saj bo razširitev zahtevka za revizijo predmet odločanja v samostojnem revizijskem postopku, v katerem se bo odločalo o vlagateljevem zahtevku za revizijo, in ne v okviru tega pritožbenega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je priglasil stroške, povezane z revizijskim in pritožbenim postopkom.

Državna revizijska komisija je na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se odločitev o priglašenih stroških pridrži do odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 3.3.2010.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 23.3.2010


Mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
â"˘ Odvetnik Rok Pelko, Lava 11, Celje
â"˘ Občina Vojnik, Keršova 8, Vojnik
â"˘ GRAFIKA ZLATEČAN d.o.o., Medlog 28, Celje
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran