018-040/2010 Občina Slovenj Gradec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter članic Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila "prenova atletskega stadiona Slovenj Gradec", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KONSTRUKTOR VGR d.o.o., Jadranska cesta 25a, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Slovenj Gradec, šolska ulica 5, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik) dne 18.3.2010 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o začetku postopka s pogajanji po predhodni objavi, kot je razvidna iz dokumenta "Prenova atletskega stadiona - pogajanja" št. 430-170/2009 z dne 1.2.2010.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.11.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za prenovo atletskega stadiona Slovenj Gradec po odprtem postopku. Javno naročilo je dne 10.12.2009 objavil na portalu javnih naročil pod št. JN10273/2009. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 26.1.2010 je razvidno, da je naročnik prejel enajst pravočasnih ponudb. Naročnik je vseh enajst ponudnikom z dopisom z dne 1.2.2010 povabil k pogajanjem ter jih pozval, naj preučijo svoje ponudbe in mu sporočijo eventualne dodatne ugodnosti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9.2.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral biti izbran kot najugodnejši ponudnik, če naročnik ne bi storil očitanih nepravilnosti. Vlagatelj citira 29. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) in navaja, da je naročnik to določilo uporabil za nadaljevanje postopka s pogajanji, za kar ni imel zakonske podlage. Vlagatelj je dne 2.2.2010 prejel povabilo na pogajanja (dokument št. 430-170/2009 z dne 1.2.2010), iz katerega izhaja, da ga naročnik v skladu s predmetnim javnim razpisom poziva na postopek s pogajanji. Res je, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da si pridržuje pravico izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave v skladu in na način, ki ga določa 29. člen ZJN-2, zatrjuje vlagatelj. Vlagatelj temu določilu ne oporeka, meni pa, da niso izpolnjeni pogoji, da bi lahko naročnik nadaljeval postopek po enem izmed določil 29. člena ZJN-2. Slednji določa, nadaljuje vlagatelj, kdaj in v katerih primerih lahko naročnik nadaljuje predhodno začeti postopek in uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave. Kot je razvidno iz povabila na pogajanja, je naročnik nezakonito, subjektivno in arbitrarno nadaljeval postopek, namesto da bi opravil izbiro na podlagi že začetega odprtega postopka, zatrjuje vlagatelj, in dodaja, da bi moral naročnik postopek končati tako, kot je to tudi sam zapisal v razpisni dokumentaciji, in sicer da bo oddaja javnega naročila potekala po odprtem postopku v skladu s 25. členom ZJN-2 in da bo na podlagi razpisne dokumentacije izbral ponudnika, s katerim bo sklenil pogodbo za izvedbo del. Vlagatelj tudi ugotavlja, da bi moral naročnik postopek končati po že začetem odprtem postopku in izbiro opraviti v skladu s cenami, kot so razvidne iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, pri čemer je vlagatelj ponudil najnižjo ceno. Naročnik je s tem, ko je izdal povabilo na pogajanja, pričel drug postopek po 29. členu ZJN-2, kljub temu, da prvotno začetega odprtega postopka ni zaključil, s čimer je kršil ZJN-2, še navaja vlagatelj. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi povabilo na pogajanja in naročniku naloži, da nadaljuje že začeti odprti postopek ter opravi izbiro v skladu z zakonom. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 15.2.2010 izdal obvestilo o zaključku odprtega postopka, v katerem je navedel, da je po pregledu vseh ponudb zaključil odprti postopek, saj je ugotovil, da je treba z vsemi ponudniki izvesti dodatna pogajanja o ceni, kar je bilo predstavljeno že na javnem odpiranju ponudb. Naročnik je hkrati ugotovil, da ponudbene cene presegajo ocenjeno vrednost naročila in so tako višje od zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu naročnika. Na podlagi navedenega naročnik navaja, da nobena prispela ponudba ni sprejemljiva, zato ponudnike obvešča, da bo izvedel postopek s pogajanji o ceni, na pogajanja pa je povabil vse ponudnike, s čimer je zagotovil enako obravnavo. Naročnik še navaja, da s tem obvestilom zaključuje postopek predmetnega javnega naročila po odprtem postopku in izvaja postopek s pogajanji v skladu s 1. točko prvega odstavka 28. člena ZJN-2.

Vlagatelj je z vlogo z dne 16.2.2010 dopolnil zahtevek za revizijo. V vlogi navaja, da zahtevek za revizijo razširja z nepravilnostmi, ki jih je naročnik izvajal v postopku s pogajanji. Vlagatelj je želel biti na pogajanjih s posameznimi ponudniki prisoten kot opazovalec, a mu je naročnik to preprečil. Tudi sicer je zapisnik o pogajanjih pomanjkljiv, saj ne vsebuje imen ponudnikov, s katerimi se je naročnik pogajal, niti njihovih cen. Vlagatelj naročniku dalje očita, da izvaja postopek s pogajanji po 28. členu ZJN-2, čeprav je v razpisni dokumentaciji določil, da bo izvajal pogajanja v skladu z 29. členom ZJN-2, ter da mu je s tem, ko mu je na pogajanjih želel vročiti obvestilo o zaključku odprtega postopka, kršil pravico do pravovarstvenega zahtevka. Vlagatelj meni, da je naročnik šele na podlagi prejetega zahtevka za revizijo skušal odpraviti svojo napako, in zaključuje, da je tudi z obvestilom o vloženem zahtevku za revizijo kršil 12. člen ZRPJN.

Naročnik je dne 22.2.2010 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je v razpisni dokumentaciji navedel pravno podlago za izvajanje javnega naročila. V zapisniku o javnem odpiranju ponudb, s katerim so bili seznanjeni vsi ponudniki, je zapisal, da bo po pregledu ponudb v primerih iz 28. ali 29. člena ZJN-2 izvedel še postopek s pogajanji, o čemer bodo ponudniki pisno obveščeni. Vlagatelj bi lahko v skladu z informacijo iz zapisnika sklepal, da gre za pogajanja na podlagi 28. člena ZJN-2, vendar je narobe sklepal, da gre za pogajanja na podlagi 29. člena ZJN-2. Prav tako je vlagatelj iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb napačno sklepal, da je njegova ponudba popolna, saj je naročnik na javnem odpiranju ugotavljal le cene, ne pa tudi formalne popolnosti. O zaključku odprtega postopka so bili vsi ponudniki obveščeni z obvestilom z dne 15.2.2010, in sicer še pred pogajanji. Vlagatelj je bil obveščen o tem, da se pogajanja izvajajo z vsemi ponudniki iz odprtega postopka ter da je predmet pogajanj ponudbena cena in da se v ostalem ponudbe ne spreminjajo, naročnik pa ni pristal na zahtevo, da bi bil vlagatelj prisoten na pogajanjih z ostalimi ponudniki, saj s tem ne bi bila zagotovljena enakopravna obravnava vseh ponudnikov. Naročnik še navaja, da je ponudnike pravilno obvestil o vloženem zahtevku za revizijo, ter zaključuje, da vlagatelj ni želel biti seznanjen z vsemi informacijami oz. si je napačno razlagal navedena dejstva, s svojim ravnanjem pa je želel ovirati postopek in si ga samovoljno razlagati.

Naročnik je dne 22.2.2010 izdal odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika v postopku s pogajanji izbral CESTNO PODJETJE MARIBOR d.d., Iztokova ulica 30, Maribor.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24.2.2010 ponovno dopolnil zahtevek za revizijo, in sicer z navedbami, ki se nanašajo na domnevne kršitve naročnika v nadaljevanju postopka s pogajanji. Po mnenju vlagatelja je obvestilo o zaključku odprtega postopka z dne 15.2.2010 nepravilno in nezakonito, saj ga je vlagatelj prejel že po začetku pogajanj, njegova vsebina pa ne vsebuje natančnejše obrazložitve, zakaj naročnik postopek prekinja in koliko sredstev ima na voljo. Iz celega postopka je razvidno, da naročnik krši načelo enakopravne obravnave, saj nadaljuje z nezakonitim ravnanjem. Po mnenju vlagatelja je nezakonito, da naročnik v istem obvestilu izda povabilo na pogajanja in zaključi postopek, pri čemer obvestilo o zaključku odprtega postopka niti ne vsebuje pravnega pouka. Naročnik obvestila o nedokončanem postopku tudi ni objavil na portalu javnih naročil, prav tako v postopku ni razvidno, katero pravno podlago za pogajanja je naročnik uporabil. Vlagatelj meni, da je naročnikova ugotovitev o nesprejemljivosti vseh ponudb neresnična, in navaja, da je naročnik v postopku s pogajanji kršil načelo transparentnosti ter načelo gospodarnosti.

Naročnik je dne 26.2.2010 izdal sklep, s katerim je dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 24.2.2010 zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da je o zahtevku za revizijo že odločil, zaradi česar njegova dopolnitev ni pravočasna.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 26.2.2010), je naročnik z dopisom z dne 2.3.2010 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije, je naročnik s sklepom z dne 27.11.2009 začel postopek oddaje javnega naročila "Prenova atletskega stadiona Slovenj Gradec", in sicer po odprtem postopku. V okviru začetega odprtega postopka je naročnik objavil javno naročilo na portalu javnih naročil (pod št. JN10273/2009), pripravil razpisno dokumentacijo za oddajo naročila gradenj po odprtem postopku ter dne 26.1.2010 opravil javno odpiranje ponudb. Iz analize ponudb (dva interna naročnikova dokumenta z dne 27.1.2010) je razvidno, da je naročnik po opravljenem pregledu ugotovil, da so vse ponudbe formalno popolne, vendar nobena izmed njih ni sprejemljiva, zaradi česar se je odločil, da bo zaključil odprti postopek in z vsemi ponudniki izvedel postopek s pogajanji po predhodni objavi v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZJN-2. Na podlagi ugotovitve o nesprejemljivosti vseh ponudb, kot je razvidna iz naročnikove interne analize ponudb, je naročnik vse ponudnike z dokumentom št. 340-170/2009 z dne 1.2.2010 povabil na pogajanja, ki jih je predvidel za 16.2.2010.

Naročnikovo ravnanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je treba presojati z vidika 1. točke prvega odstavka 28. člena ZJN-2, ki jo naročnik uporablja kot podlago za izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanju po predhodni objavi. Ta določa, da sme naročnik oddati svoje javno naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi, "če v odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v konkurenčnem dialogu ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Naročniku pa ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek s pogajanji vključi vse tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena tega zakona in so v prejšnjem odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb". Postopek s pogajanji (po predhodni objavi ali brez nje) ni postopek, ki bi ga lahko naročnik prosto izbiral. V skladu s točko c) drugega odstavka 24. člena ZJN-2 mora naročnik v primeru, kadar je vrednost javnega naročila gradenj višja od 274.000,00 EUR, naročilo oddati po postopkih iz 1. do 5. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2 (odprti postopek, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurenčni dialog, postopek s pogajanji brez predhodne objave in postopek s pogajanji s predhodno objavo), pri čemer lahko prosto izbira le med odprtim postopkom in postopkom s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, medtem ko lahko ostale postopke izvede le v primeru, kadar so za to izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Kot je razvidno iz določbe 1. točke prvega odstavka 28. člena ZJN-2, je pogoj za pričetek postopka s pogajanji predhodno izveden odprti postopek, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčni dialog, ki je bil neuspešno zaključen zato, ker naročnik v njem ni pridobil nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe. Ugotovitev o tem, da so vse ponudbe, predložene v predhodno izvedenem postopku, nepravilne ali nesprejemljive, mora biti kot nujen pogoj za izvedbo postopka s pogajanji nesporna, kar pomeni, da mora postati pravnomočna. Z drugimi besedami: ponudniki, ki so predložili ponudbe v odprtem (ali kakšnem drugem) postopku, morajo biti 1. obveščeni o ugotovljenem statusu njihovih ponudb in odločitvi naročnika, da bo zaključil neuspešno izvedeni postopek brez izbire, ter 2. morajo imeti pravico izpodbijati naročnikovo ugotovitev o njihovih ponudbah v postopku pravnega varstva. Naročnik lahko zato postopek s pogajanji začne šele, ko o tem, da je v predhodno izvedenem postopku oddaje javnega naročila pridobil same nesprejemljive ali nepravilne ponudbe, ni nobenega dvoma. Postopek s pogajanji ni nadaljevanje odprtega postopka, temveč gre za dva ločena postopka, zaradi česar je treba pred začetkom postopka s pogajanji po 1. točki prvega odstavka 28. člena ZJN-2 odprti postopek, katerega ugotovitve so predpogoj za začetek postopka s pogajanji, pravnomočno zaključiti.

Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je naročnik v predmetnem postopku ponudnike povabil na pogajanja (da je torej začel postopek s pogajanji), še preden je bil zaključen predhodno izvedeni odprti postopek. Naročnik je namreč neposredno po izvedenem odpiranju ponudb, ne da bi ponudnike obvestil o ugotovljenem statusu njihovih ponudb in ne da bi jim omogočil pravno varstvo zoper takšne ugotovitve, ponudnike neposredno povabil k pogajanjem. Ponudniki so bili tako povabljeni na pogajanja, ne da bi bili obveščeni o tem, ali je naročnik predhodno izvedeni odprti postopek zaključil in kakšni so razlogi, da že v odprtem postopku ni izbral najugodnejšega ponudnika. Takšne obvezne notifikacije ne more nadomestiti niti določba iz točke D razpisne dokumentacije na strani 3, v kateri si je naročnik pridržal pravico izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave v skladu z 29. členom ZJN-2, niti navedba iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb (na katero se sklicuje naročnik), da bo po pregledu ponudb v primerih iz 28. in 29. člena ZJN-2 s ponudniki izvedel še postopek s pogajanji, niti interna analiza ponudb, iz katere je razvidna naročnikova ugotovitev o nesprejemljivosti vseh ponudb. Morebitna določba v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na izvedbo postopka s pogajanji, naročnika nikakor ne odvezuje k spoštovanju pogojev za začetek postopka s pogajanji - naročnik lahko v vsakem primeru izvede ta postopek le v primeru nesporno ugotovljenih predpostavk za njegovo izvedbo. V zapisniku o javnem odpiranju ponudb zapisane navedbe, da bo naročnik v primerih iz 28. in 29. člena ZJN-2 s ponudniki izvedel še postopek s pogajanji, prav tako ni mogoče obravnavati kot notifikacije o zaključku postopka in ugotovljenem statusu ponudb, saj se, kot ugotavlja že naročnik, popolnost ponudb na javnem odpiranju ponudb ne ugotavlja. Analiza ponudb, kot je razvidna iz dveh dokumentov z dne 27.1.2010, pa predstavlja le interno dokumentacijo naročnika, ki ni bila posredovana ponudnikom, zaradi česar ti z njo tudi niso bili seznanjeni.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik postopek s pogajanji po 1. točki prvega odstavka 28. člena ZJN-2 začel v nasprotju z določili ZJN-2, saj predhodno izvedenega odprtega postopka pred začetkom pogajanj ni zaključil niti ni ponudnikov obvestil o ugotovljenem statusu njihovih ponudb. Naročnik je s takim ravnanjem kršil določila ZJN-2, ki se nanašajo tako na pravila v zvezi z zaključkom odprtega postopka kot tudi na pravila v zvezi z začetkom postopka s pogajanji po predhodni objavi, hkrati pa je ponudnikom onemogočil uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva zoper ugotovitev, da so njihove ponudbe nesprejemljive.

Naročnik je sicer, kot je razvidno iz dokumentacije, dne 15.2.2010 izdal obvestilo o zaključku odprtega postopka, v katerem je navedel, da so vse ponudbe iz odprtega postopka nesprejemljive ter da bo izvedel postopek s pogajanji o ceni. V zvezi z navedenim dokumentom Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne more vplivati na ugotovitev o tem, da je naročnik s povabilom z dne 1.2.2010 začel postopek s pogajanji, ne da bi prej zaključil odprti postopek in ne da bi ponudnike obvestil o statusu njihovih ponudb. Obvestilo z dne 15.2.2010 je namreč izdano po začetku postopka s pogajanji, za katerega naročnik ob izdaji povabila ponudnikom na pogajanja z dne 1.2.2010 ni imel pravne podlage v ZJN-2, in po prejemu zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj naročniku očita prav kršitev v zvezi z nepravilnim oz. neobstoječim zaključkom odprtega postopka. Naročnik je to obvestilo o zaključku postopka očitno izdal z namenom naknadnega saniranja nepravilnosti iz odprtega postopka, vendar takšna naknadna izdaja dokumenta v postopku ne more opravičiti ravnanja naročnika, ki je bilo v trenutku izdaje povabila k pogajanjem z dne 1.2.2010, s čimer je bil dejansko začet postopek s pogajanji, v nasprotju z določili ZJN-2.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik s tem, ko ponudnikov ni pravočasno obvestil o zaključku odprtega postopka in statusu njihovih ponudb, kršil njihovo pravico do učinkovitega pravnega varstva, in da je s tem, ko je začel postopek s pogajanji, ne da bi bili (že) izpolnjeni z zakonom določeni obvezni pogoji, kršil 1. točko prvega odstavka 28. člena ZJN-2, je v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o začetku postopka s pogajanji po predhodni objavi, kot je razvidna iz dokumenta "Prenova atletskega stadiona - pogajanja" št. 430-170/2009 z dne 1.2.2010. Naročnik mora v nadaljevanju postopka vse ponudnike jasno in nedvoumno obvestiti o statusu njihovih ponudb ter izdati obvestilo o oddaji naročila v odprtem postopku ali njegovem zaključku brez izbire, ponudnikom pa omogočiti uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva. šele po pravnomočnem zaključku odprtega postopka bo lahko naročnik izvedel postopek s pogajanji, seveda le v primeru, če bodo za to izpolnjeni pogoji, določeni v 28. oz. 29. členu ZJN-2.

Državna revizijska komisija na koncu še ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo z dne 9.2.2010 naknadno dopolnjeval z domnevnimi kršitvami, ki naj bi jih naročnik storil v postopku s pogajanji. Na podlagi zahtevka za revizijo z dne 9.2.2010 je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev naročnika o začetku postopka s pogajanji, kot je bila razvidna iz povabila na pogajanja z dne 1.2.2010, naročniku pa je naložila, da bo moral najprej zaključiti odprti postopek v skladu z določbami ZJN-2 ter bo lahko šele nato, če bodo za to izpolnjeni pogoji, ponovno začel postopek s pogajanji. Ker navedeno pomeni, da so tudi vsa nadaljnja ravnanja naročnika v razveljavljenem postopku s pogajanji, vključno z odločitvijo o oddaji javnega naročila, brez pravnega učinka, Državna revizijska komisija dopolnitev zahtevka za revizijo z navedbami, ki se nanašajo na domnevne kršitve naročnika v postopku s pogajanji, niti procesno niti vsebinsko ni obravnavala.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer zneska plačane takse v višini 5.000,00 EUR.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN kot potrebne priznala stroške plačane takse. Naročnik mora torej vlagatelju povrniti stroške v višini 5.000,00 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 18.3.2010

predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Občina Slovenj Gradec, šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec
- KONSTRUKTOR VGR d.o.o., Jadranska cesta 25a, 2000 Maribor
- CESTNO PODJETJE MARIBOR d.d., Iztokova ulica 30, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran