018-041/2010 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter članic Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila "Dobava posipnih materialov" in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja MA.CO.T. d.o.o., Dunajska 21 Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Celje, Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.03.2010 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev, da javnega naročila ne odda, kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, št. 000546/2009, z dne 01.02.2010, in sicer v delu, ki se nanaša na 2. sklop.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 2.980,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25.11.2009 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila (ev. št. 000546/2009). Naročnik je predmetno javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil št. JN 9865/2009, z dne 26.11.2009 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. 2009/S 230-330276, z dne 28.11.2009.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 000546/2009, z dne 01.02.2010, ponudnike obvestil, da javnega naročila ne bo oddal iz razloga, ker je ena ponudba nepravilna in neprimerna, dve ponudbi (med njima tudi vlagateljeva) pa nepravilni in nesprejemljivi.


Vlagatelj je dne 06.02.2010 zahteval izdajo dodatne obrazložitve o oddaji naročila in pozval naročnika naj spremeni svojo odločitev.

Naročnik je dne 11.02.2010 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in obvestil vlagatelja, da ne bo spremenil svoje odločitve (dokument št. 000546/2009).

Vlagatelj je dne 12.02.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj ugotavlja, da je bila njegova ponudba zavrnjena kot nepravilna, ker reference ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Kot navaja vlagatelj, je naročnik zahteve v zvezi z referencami navedel v točki II.4.4 (Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnost) razpisne dokumentacije, kjer je zapisal, da ponudnik navede vsaj eno referenco za zadnja tri leta in da se mora predmet reference nanašati na vrednostno enak ali večji red, kot je naročnikova količina, določena v ponudbenem predračunu javnega naročila, reference pa se morajo nanašati na enak predmet kot je predmet javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je v ponudbo predložil štiri reference, od katerih se dve (v višini 1.806.000,00 EUR in v višini 1.706.398,00 EUR) pridobljeni pri Direkciji Republike Slovenije za ceste, ostali dve (v višini 1.059.927,00 EUR in 1.215.316,00 EUR) pa pri naročniku. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil iz razloga, ker je navedel štiri reference z nižjimi vrednostmi oziroma iz razloga, ker ni predložil vsaj ene reference, ki je po vrednosti najmanj enaka ponudbeni vrednosti za celotno javno naročilo. Vlagatelj se z naročnikovo razlago ne strinja in poudarja, da so morali ponudniki predložiti vsaj eno referenco, kar pomeni, da so jih lahko predložili tudi več. V tem primeru pa bi se morale vrednosti referenc seštevati. Skupna vrednost vseh predloženih referenc, poudarja vlagatelj, znaša 5.787.641,00 EUR, kar pomeni, da je referenčni pogoj izpolnjen.

Vlagatelj še poudarja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da se morajo predložene reference nanašati na vrednostno enak ali večji red, kot je ponudnikova ponudbena vrednost za celotno javno naročilo, iz izpodbijane odločitve pa je razvidno, da se mora referenca nanašati najmanj na takšen znesek kot je ponudbena vrednost za celotno javno naročilo. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji uporabil izraz "red", kar kaže na nedoločenost zneska, na katerega se mora nanašati predložena referenca. Vlagatelj še ugotavlja, da znaša celotna ponudbena vrednost njegove ponudbe 2.941.440,00 EUR. Vlagatelj dopušča možnost, da je razpisna dokumentacija v spornem segmentu nejasna in poudarja, da je naročnik, skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) in prakso Državne revizijske komisije, ne bi smel tolmačiti v njegovo škodo.

Vlagatelj poudarja, da bi v primeru, če bi oddal dve ponudbi - to je vsako za svoj sklop, celotna ponudbena vrednost po prvi ponudbi znašala 1.562.640,00 EUR, po drugi pa 1.378.800,00 EUR. Navedeno pomeni, poudarja vlagatelj, da bi z identičnimi referencami sporni pogoj izpolnil.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik ugotovil, da je njegova ponudba nesprejemljiva, ker celotna ponudbena vrednost presega naročnikovo limitirano vrednost. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (oz. z dodatkom) določil, da so ponudbe, ki presegajo limitirani vrednosti za naročnika nesprejemljive. Z navedenim, poudarja vlagatelj, je naročnik nedopustno razširil termin nesprejemljive ponudbe iz ZJN-2. Nesprejemljiva ponudba, še navaja vlagatelj, je tista, ki presega sredstva, ki so zagotovljena za izvedbo javnega naročila, zagotovljena sredstva pa so predmet dokumentov, ki se nanašajo na poslovanje naročnika (poslovni načrti, finančni načrti ipd.). Vlagatelj se v nadaljevanju sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, ki jo je vodila pod opr. št. 018-207/2008-3 in poudarja, da določanje vrednosti, na podlagi katere se odloča o (ne)sprejemljivosti ponudbe, ni predmet postopka oddaje javnih naročil, pač pa mora biti takšna vrednost opredeljena v dokumentih, ki urejajo finančno poslovanje naročnika. V Finančnem načrtu naročnika pa ni navedeno, koliko sredstev ima na voljo za izvedbo predmetnega javnega naročila. Samo v primeru, če bi bila v Finančnem načrtu predvidena sredstva v višini obeh limitiranih vrednosti, bi naročnik lahko vlagateljevo ponudbo označil kot nesprejemljivo. Ker naročnik v konkretnem primeru ni izkazal, kakšna sredstva ima na voljo za izvedbo javnega naročila, je vlagateljevo ponudbo (kot nesprejemljivo) neupravičeno izločil, saj jo je presojal, na podlagi kriterija, ki v razpisni dokumentaciji ni bil določen. Vlagatelj še zatrjuje, da tudi sicer njegova cena za 2. sklop ne presega limitirane vrednosti, kar pomeni, da naročnik zaradi nesprejemljivosti ponudbe za en sklop ne more označiti njegove ponudbe kot nesprejemljive v celoti.

Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi odločitev oziroma (podredno), da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku (5.000,00 EUR za vplačano revizijsko takso, 1.400,00 EUR za pripravo revizijskega zahtevka in 20 % DDV).

Naročnik je s sklepom, z dne 25.02.2010, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument št. 000546/2009).

Naročnik navaja, da so v točki II.4.4 (Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti) točno določeni referenčni kriteriji, ki med drugim določajo: Ponudnik navede vsaj eno referenco za zadnja tri (3) leta. Predmet, ki ga navaja, se mora nanašati na vrednostno enak ali večji red, kot je ponudnikova vrednost za celotno javno naročilo. Naročnik poudarja, da zanj ni sporno število predloženih referenc temveč njihova vrednost. Naročnik ugotavlja, da vlagateljeve reference vrednostno ne ustrezajo postavljenim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Torej bi moral vlagatelj navesti vsaj eno referenco v omenjeni vrednosti in ne štiri z nižjimi vrednostmi. Naročnik še navaja, da v razpisni dokumentaciji ni navedel, da se predložene reference seštevajo temveč je natančno določil, da mora ponudnik navesti vsaj eno referenco, ki je po vrednosti enaka ali večja od celotne ponudbene vrednosti ponudnika. Torej beseda "vsaj" za naročnika pomeni eno ali več referenc, vendar mora biti vrednost posamezne reference enaka ali večja od celotne ponudbene vrednosti ponudnika. Naročnik še dodaja, da v zvezi s tem od ponudnikov ni prejel nobenega vprašanja, zato meni, da so bile zahteve razumljive, prav tako pa niti v odločitvi niti v dodatni obrazložitvi ni razlag, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je bila razpisana dokumentacija interpretirana v škodo vlagatelja.

Naročnik še navaja, da planira sredstva za določeno plansko postavko, med drugim tudi za posipne materiale, v poslovnem načrtu družbe, ki ga potrdi nadzorni svet družbe. Naročnik navaja, da limitirane vrednosti ni določil na podlagi ocenjene vrednosti temveč na podlagi zagotovljenih sredstev, ki so bila predvidena v poslovnem načrtu družbe. Tako je naročnik v konkretnem primeru natančno določil limitirane vrednosti ter navedel, da bodo ponudbe, ki presegajo limitirano vrednost zanj nesprejemljive. Kot ugotavlja naročnik, je vlagateljeva ponudba za sklop 1 nesprejemljiva, ker ponujena cena (1.562.640,00 EUR z DDV) presega naročnikovo določeno limitirano vrednost v višini 1.500.000,00 EUR z DDV. Posledično je nesprejemljiva celotna ponudba, saj celotno ponujena vrednost (2.941.440,00 EUR z DDV) presega limitirano vrednost v višini 2.880.000,00 EUR z DDV.

Vlagatelj je z vlogo Sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in pripravljalna vloga, z dne 01.03.2010, naročnika (pravočasno) obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v vlogi ponavlja očitke iz revizijskega zahtevka.

Naročnik je dne 03.03.2010, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna, sprejemljiva in popolna (v smislu 16., 19. in 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Kot zatrjuje vlagatelj, je s predloženimi referencami izpolnil pogoj iz I.4.4 točke razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi navaja, da je bila njegova ponudba iz razloga, ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni izkazal kakšna sredstva ima zagotovljena za izvedbo javnega naročila, neupravičeno izločena kot nesprejemljiva. Pri obeh očitkih vlagatelj še zatrjuje, da bi v primeru, če bi naročnik izpolnjevanje postavljenih zahtev presojal za vsak sklop posebej, izpolnil tako zahtevo glede višine predloženih referenc, njegova ponudba pa bi bila v tem primeru sprejemljiva vsaj v delu, ki se nanaša na 2. sklop.

Državna revizijska komisija je najprej preverila očitke vlagatelja, ki se nanašajo na domnevne kršitve postopka oddaje javnega naročila v zvezi z določitvijo obeh limitiranih vrednosti oziroma v zvezi s sredstvi, ki so zagotovljena za izvedbo javnega naročila.

Naročnik je v točki 1.2 (Višina limitirane vrednosti v razpisu) Povabila k oddaji ponudbe (z upoštevanjem Dodatka številka 1, z dne 30.11.2009, s katerim je predmetno točko delno spremenil, kar med strankama v tem postopku ni sporno) zapisal:

"Limitirana vrednost za sklop 1 je 1.500.000,00 EUR z DDV in za sklop 2 je 1.380.000,00 EUR z DDV. Skupna limitirana vrednost javnega naročila je 2.880.000,00 EUR z DDV. Ponudbe, ki presegajo limitirano vrednost so za naročnika nesprejemljive. Nesprejemljiva je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva (21. točka 2. člena ZJN-2)".

Iz zgoraj citiranih naročnikovih navodil jasno izhaja, da je naročnik (ne)sprejemljivost ponudb vezal na dve limitirani vrednosti, ki ju je (v točno določenem obsegu) določil za vsakega izmed obeh razpisanih sklopov. Naročnik je napovedal, da se bodo v primeru odstopanja ponudbenih cen navzgor oziroma v primeru, če bosta ponujeni ceni presegali določeni zgornji meji limitiranih vrednosti, takšne ponudbe štele kot nesprejemljive v smislu 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 (in da bodo posledično izločene). Vlagateljevemu očitku o tem, da je naročnik v spornem segmentu (ne)sprejemljivost vlagateljeve ponudbe presojal izven kriterijev iz razpisne dokumentacije torej ni mogoče slediti. Ker je naročnik (ne)sprejemljivost ponudb vezal na limitirani ceni (in ob tem zapisal, da je nesprejemljiva ponudba tista, ki presega naročnikova zagotovljena sredstva) so se ponudniki posledično (vsaj posredno) seznanili tudi z višino naročnikovih zagotovljenih sredstev. Naročnik torej ni (kot zatrjuje vlagatelj), "nedopustno razširil termina nesprejemljive ponudbe iz ZJN-2" pač pa je podatek o zagotovljenih sredstvih ponudnikom sporočil v okviru obeh podanih limitiranih vrednosti. Da so naročnikova zagotovljena sredstva enaka limitiranima vrednostma pa izhaja tudi iz naročnikovega sklepa, z dne 25.02.2010, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. Naročnik je pojasnil, da planira sredstva za določeno plansko postavko (med drugim tudi za posipne materiale) v poslovnem načrtu družbe, ki ga potrdi nadzorni svet družbe. Naročnik je poudaril, da je limitirani vrednosti določil na podlagi zagotovljenih sredstev, ki so predvidena v poslovnem načrtu družbe. Navedeno potrjuje v razpisno dokumentacijo predložena Izjava o zagotovljenih finančnih sredstvih (dokument, z dne 13.11.2009), iz katere izhaja, da so finančna sredstva v ocenjeni vrednosti 2.400.000,00 EUR (brez DDV) za predmetno javno naročilo zagotovljena v okviru Poslovnega načrta DARS za leto 2009, in sicer v planski postavki PB0V000X. Da naročnikova zagotovljena sredstva za predmetno javno naročilo znašajo 2.400.000,00 EUR (brez DDV) pa izhaja tudi iz ocenjene vrednosti naročila, ki je razvidna tako iz Izjave o zagotovljenih finančnih sredstvih, z dne 13.11.2009, kot tudi iz Zahtevka službi za nabavo DARS, z dne 13.11.2009, in je določena v popolnoma enaki vrednost (torej v višini 2.400.000,00 EUR brez DDV oziroma 2.880.000,00 EUR z DDV). Čeprav ocenjena vrednost ni neposredno povezana z zagotovljenimi sredstvi (takšno stališče je, kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, Državna revizijska komisija zavzela že v več svojih odločitvah), pa je v konkretnem primeru potrebno ugotoviti, da je naročnik zagotovljena sredstva predvidel v popolnoma enaki vrednosti, kot je ocenil vrednost predmetnega javnega naročila (navedena vrednost pa je bila ponudnikom predstavljena z obema limitiranima zneskoma).

Nenazadnje pa je imel vlagatelj možnost in dolžnost, da (v kolikor je menil, da je razpisna dokumentacija v spornem segmentu nejasna in nekonsistentna - vlagatelj namreč dopušča možnost, da je razpisna dokumentacija v spornem segmentu nejasna in poudarja, da je naročnik ne bi smel tolmačiti v njegovo škodo) vloži zahtevek za revizijo čim prej oziroma najkasneje do poteka roka, določenega za predložitev ponudb. ZRPJN v šestem odstavku 12. člena določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav. Vlagatelj pa bi lahko naročnika v zvezi s tem zaprosil tudi za pojasnilo. Takšna možnost izhaja iz drugega odstavka 81. člena ZJN-2, nanjo pa so bili ponudniki izrecno opozorjeni tudi v točki II.2.2 (Pridobivanje dodatnih informacij) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik predmetno javno naročilo razpisal v dveh samostojnih sklopih (iz 31. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 izhaja, da je sklop del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno). Ponudniki so torej lahko predložili ponudbo bodisi za prvi sklop, bodisi za drugi sklop ali pa za oba sklopa. Navedeno izhaja tako iz objave javnega razpisa (iz točke II.1.8 - Razdelitev na sklope) kot tudi iz razpisne dokumentacije (iz točke I.1 - Predmet javnega naročila) in med strankama v tem postopku ni sporno. Da je bila predvidena oddaja ponudb v dveh ločenih sklopih (kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj) pa izhaja tudi iz siceršnje strukture razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik zahteval npr. dve garanciji za resnost ponudbe (in sicer v 1. sklopu v višini 75.000,00 EUR, v 2. sklopu pa v višini 65.000,00 EUR), naročnik je v ponudbo predložil tudi dva ločena Ponudbena predračuna za vsakega izmed obeh razpisanih sklopov itd.

Bistvo oddaje javnega naročila v več (samostojnih) sklopih je omogočiti večjo konkurenco oziroma večjo udeležbo (tudi manjših) ponudnikov, kar pa posledično terja tudi ločeno presojo izpolnjevanja zahtev po posameznih sklopih oziroma ločeno ugotavljanje (ne)popolnosti (in znotraj nje (ne)sprejemljivosti in (ne)pravilnosti) posamezne ponudbe. Iz navedenega razloga je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da bi moral naročnik (ne)sprejemljivost njegove ponudbe presojati po vsakem izmed obeh ločenih sklopov posebej.
Če torej posamezna ponudba v prvem sklopu presega limitirano vrednost, v drugem pa je podana v okviru limitirane vrednost - torej je enaka ali nižja od vnaprej določene limitirane vrednosti v tem sklopu (ali obratno), je takšna ponudba nesprejemljiva zgolj v enem sklopu. Nelogična je namreč interpretacija naročnika, da je iz razloga, ker obe vlagateljevi ceni presegata seštevek obeh limitiranih vrednosti, le-ta v celoti nesprejemljiva kljub temu, da je vlagatelj v 2. sklopu ponudil ceno, ki je nižja od limitirane vrednosti. Sprejeti takšno stališče naročnika bi pomenilo ne le kršitev zgoraj predstavljene razpisne dokumentacije pač pa tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je uzakonjeno v 9. členu ZJN-2. V tem primeru bi imeli namreč tisti ponudniki, ki bi oddali ponudbo zgolj za enega izmed razpisanih sklopov oziroma celo tisti ponudniki, ki bi oddali dve ponudbi za vsakega izmed razpisanih sklopov posebej (čeprav bi ponudili identične ali celo višje cene kot ju je v obravnavanemu primeru ponudil vlagatelj) neupravičeno boljši položaj od ponudnika, ki se je odločil oddati eno ponudbo za oba razpisana sklopa skupaj.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v 1. sklopu ponudil ceno v višini 1.302.200,00 EUR brez DDV oziroma 1.562.640,00 EUR z DDV, v 2. sklopu pa ceno v višini 1.149.000,00 EUR brez DDV oziroma 1.378.800,00 EUR z DDV. Ker znaša limitirana vrednost v 1. sklopu 1.500.000,00 EUR z DDV, v 2. sklopu pa 1.380.000,00 EUR z DDV (kar pomeni, da je vlagatelj v prvem sklopu ponudil ceno, ki je za 62.640,00 EUR višja od limitirane vrednosti, v drugem sklopu pa ceno, ki je za 1.200,00 EUR nižja od limitirane vrednosti), je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva zgolj v delu, ki se nanaša na 1. sklop. Vlagateljeva ponudba je torej v delu, ki se nanaša na 2. sklop, sprejemljiva in popolna (v smislu 16. in 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Vse zgoraj navedeno velja tudi v primeru ugotavljanja (ne)pravilnosti vlagateljeve ponudbe v zvezi s predloženimi referencami. Tudi v tem segmentu je torej potrebno vlagateljevo ponudbo presojati ločeno oziroma po vsakem izmed obeh samostojnih sklopov posebej.

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije (točka lI.4.4 - Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti - 45. člen ZJN-2), so morali v konkretnem primeru ponudniki (med drugim) izpolniti naslednji pogoj:

"Ponudnik navede vsaj eno referenco za zadnja tri leta. Predmet, ki ga navaja, se mora nanašati na: vrednostno enak ali večji red kot je ponudnikova ponudbena vrednost za celotno javno naročilo ali količinsko enak ali večji red, kot je naročnikova količina, določena v ponudbenem predračunu javnega naročila. Reference se morajo nanašati na enak predmet kot je predmet naročnikovega javnega naročila. Ponudnik mora priložiti referenčna dokazila pogodbenih partnerjev, ki jih ponudnik navaja v izjavi št. 4 - Ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti in iz katerih je razvidna pogodbena vrednost (vrednost z DDV) ali količinski red pogodbenih artiklov, številka pogodbe in potrditev pogodbenih partnerjev, da so pogodbene obveznosti, ki jih navaja, opravljene pravilno, kakovostno in v dogovorjenih rokih. Naročnik bo priznal referenco, če so bile dobave, ki jih navaja, zaključene ali prevzete najkasneje v zadnjem letu pred predložitvijo ponudbe. Naročnik pa ne glede na predložene reference lahko izloči ponudbo, če ima s ponudnikom dokazano slabe izkušnje pri izpolnjevanju obveznosti iz prej sklenjenih pogodb ali iz prejšnjih postopkov javnega naročanja".

Iz zgoraj citiranega pogoja izhaja, da je naročnik v zvezi z referencami postavil več zahtev, in sicer: 1. ponudnik je moral navesti vsaj eno referenco, pridobljeno v zadnjih treh letih, 2. referenca oz. reference so se morale nanašati bodisi na enako ali večjo vrednost kot znaša ponudnikova cena ali pa na enako ali večjo količino, kot jo je razpisal naročnik, 3. referenca oz. reference so se morale nanašati na predmet javnega razpisa, 4. ponudnik je moral predložiti potrjena referenčna dokazila o tem, da so bile pogodbene obveznosti opravljene pravilno, kakovostno in v dogovorjenih rokih in 5. referenčne dobave so morale biti zaključene ali prevzete v zadnjem letu pred predložitvijo ponudbe. Naročnik pa si je hkrati pridržal tudi pravico, da bo, ne glede na predložene reference, lahko izločil ponudnika, če je imel z njim v preteklosti dokazano slabe izkušnje.

Kot izhaja iz zahtevka za revizijo je med naročnikom in vlagateljem sporna le višina predloženih referenc. Ker je, kot izhaja iz zgornje obrazložitve, vlagateljeva ponudba v 1. sklopu nesprejemljiva in posledično nepopolna, je Državna revizijska komisija ugotavljala (ne)pravilnost vlagateljeve ponudbe zgolj v delu, ki se nanaša na 2. sklop. Ker znaša vrednost vlagateljeve ponudbe v 2. sklopu 1.378.800,00 EUR z DDV, dve izmed predloženih in potrjenih referenc pa presegata navedeno vrednost oziroma ju je mogoče uvrstiti v "vrednostno enak ali večji red kot je ponudnikova ponudbena vrednost" (in sicer referenci, ki ju je pridobil pri Direkciji republike Slovenije za ceste v višini 1.806.000,00 EUR z DDV in v višini 1.706.400,00 EUR z DDV), je potrebno ugotoviti, da je vlagateljeva ponudba v (spornem) delu, ki se nanaša na sklop 2, pravilna in popolna (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika v delu, ki se nanaša na 2. sklop.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijskem zahtevku zahteval tudi povračilo stroškov, in sicer takso v višini 5.000,00 EUR, 1.400,00 EUR za pripravo zahtevka za revizijo in 20 % DDV na odvetniške storitve. Ker je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom delno uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN ter 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju v sorazmerju z njegovim doseženim uspehom v postopku povrne 50 % potrebnih stroškov, nastalih z revizijo.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008) ter določili 6. dela Tarife, ki je priloga tega zakona, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski zahtevek v višini 5.000,00 EUR,
- za zastopanje vlagatelja v revizijskem postopku nagrado v višini 800,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 960,00 EUR,
Skupna višina priznanih potrebnih stroškov torej znaša 5.960,00 EUR, kar ob 50 % uspehu vlagatelja znaša 2.980,00 EUR.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 2.980,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15.03.2010



Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Celje, Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran