018-030/2010 Bolnišnica Golnik - Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter članic mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje storitev prevoza in spremstva bolnikov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Osnovno zdravstvo Gorenjske, OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 9, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Bolnišnica Golnik - Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, Golnik 36, Golnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.3.2010 soglasno

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 20.1.2010 se ugodi. Naročnik mora vlagatelju izdati odločitev o njegovi zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila "Izvajanje storitev prevoza in spremstva bolnikov" ter mu omogočiti zahtevani vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in ostalo dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, oboje v skladu z določili ZJN-2.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.10.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 9636/2009 z dne 18.11.2009 (popravek pod objavo št. JN 10183/2009 z dne 7.12.2009).

Dne 3.12.2009 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Reševalec, d.o.o., Friškovec 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obvestila izhaja tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo, ki je bila sicer cenovno ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, izločil kot nepravilno in neprimerno, saj je ugotovil, da vlagatelj v ponudbi ni izkazal izpolnjevanja postavljenih tehničnih zahtev predmeta javnega naročila.

Z vlogo z dne 8.1.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer je zahteval obrazložitev glede načina preverjanja izpolnjevanja tehničnih pogojev pri izbranem ponudniku, izrazil pa je tudi prepričanje, da naročnik predmetno javno naročilo prilagaja in ponavlja izključno zaradi interesa sodelovanja s točno določenim ponudnikom, pri čemer krši vsa načela javnega naročanja.

Istega dne, t.j. dne 8.1.2009, je vlagatelj na naročnika naslovil tudi zahtevo za vpogled v "razpisno dokumentacijo".

Naročnik je dne 12.1.2010 na vlagatelja naslovil dopis, v katerem ga prosi, da konkretizira oziroma navede s katerimi deli ponudbe se želi seznaniti ter opredeli dokumente v ponudbi, ki si jih želi ogledati. Ob tem ga je obvestil tudi, da mu bo datum vpogleda posredoval takoj, ko bo uskladil termin z izbranim ponudnikom.

Vlagatelj je dne 14.1.2010 na naročnika naslovil dopolnitev zahteve za vpogled v "razpisno dokumentacijo". V podani vlogi je navedel, da zahteva vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in ostalo dokumentacijo.

Naročnik je dne 18.1.2010 izdal dokument "Obvestilo o zavrnitvi zahteve za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika", s katerim je vlagateljevo zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika zavrnil kot neutemeljeno, saj naj vlagatelj ne bi izkazal pravnega interesa oziroma aktivne legitimacije za zahtevani vpogled. Naročnik s tem v zvezi pojasnjuje, da pravice do vpogleda ni mogoče razumeti brezpogojno, da je ta pravica povezana s pravico do uveljavljanja pravnega varstva v revizijskem postopku ter da mora vlagatelj za vpogled posledično izkazati interes v skladu z določbami ZRPJN. Tega vlagatelj ne izkazuje, saj po naročnikovem mnenju ne izkazuje možnosti nastanka škode - vlagateljeva ponudba je namreč nepravilna in neprimerna, vlagatelj pa temu v zahtevku za vpogled ni oporekal. Naročnik izpostavlja tudi, da je vlagateljev odgovor na poziv, naj opredeli dokumente v ponudbi, ki si jih želi ogledati, prejel dne 18.2.2010, kar posledično pomeni, da v časovnem okviru desetdnevnega roka za vložitev revizije izbranega ponudnika o zahtevi za vpogled v njegovo dokumentacijo tudi ni mogel obvestiti.

Z vlogo z dne 20.1.2010 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitev 22. in 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) in s tem kršenje njegovih pravic. Vlagatelj pojasnjuje, da naročnik ni odločil o njegovi zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve, zatrjuje pa tudi, da ima kot ponudnik pravico seznaniti se s celotno dokumentacijo javnega naročila, saj mu to pravico daje ZJN-2.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 5.2.2010, s katerim je tega v celoti zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vodenje revizijskega postopka. Naročnik pojasnjuje, da je bila vlagateljeva ponudba izločena kot neprimerna, celo v primeru, če bi se vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na kršitve postopka izkazale za utemeljene, pa vlagatelj ni verjetno izkazal, da bi mu bila lahko povzročena škoda (vlagatelj v revizijskem zahtevku namreč ne zatrjuje, da je bila naročnikova ugotovitev glede neprimernosti njegove ponudbe zmotna, napačna ali kakorkoli drugače nepravilna).

Vlagatelj je z vlogo z dne 12.2.2010 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama v zadevi je najprej spor glede aktivne legitimiranosti vlagatelja za vodenje predmetnega revizijskega postopka - naročnik vlagatelju aktivno legitimacijo namreč odreka, saj meni, da vlagatelj ne izkazuje možnosti nastanka škode.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek z dne 20.1.2010 vložil zaradi domnevnih kršitev v postopku oddaje javnega naročila po izdaji odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer zaradi zatrjevane nezakonitosti naročnikovega ravnanja, izhajajoče iz dejstva, da ni odločil o vloženi zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve, ter zaradi naročnikove odločitve, da vlagatelju zavrne vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in ostalo spisovno dokumentacijo. Vlagatelj svojega revizijskega zahtevka torej ni vložil zoper samo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, temveč zaradi kršitev naročnika, ki posegajo v njegovo možnost učinkovitega pravnega varstva zoper takšno odločitev. Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom z dne 20.1.2010 torej dejansko uveljavlja svojo nezmožnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva zoper odločitev o oddaji javnega naročila. Stališče naročnika, ki presojo možnosti nastanka škode (kot enega od elementov aktivne legitimacije po 9. členu ZRPJN) ob opisani podlagi revizijskega zahtevka navezuje na vprašanje vlagateljevega (ne)izpodbijanja pravilnosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, gre ob hkratnem upoštevanju dejstva, da naj bi možnost takšnega izpodbijanja s svojimi ravnanji v postopku vlagatelju omejeval prav on sam, označiti za napačno, vlagatelju pa gre aktivno legitimacijo za vodenje predmetnega revizijskega postopka priznati. Možnost nastanka škode vlagatelj namreč izkazuje že z zatrjevanjem nedopustnega posega v možnost učinkovitega pravnega varstva zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.


Med strankama v zadevi je dalje spor glede naročnikove ne/izdaje odločitve o vlagateljevi zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo postopka ugotavlja, da je vlagatelj naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila prejel dne 6.1.2010. Dne 8.1.2010, t.j. znotraj roka ki ga določa tretji odstavek 79. člena ZJN-2, je vlagatelj na naročnika naslovil obrazloženo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila.

Iz določil tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh.

Na podlagi odstopljene spisovne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik do trenutka predložitve te dokumentacije Državni revizijske komisije odločitve o vlagateljevi zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve ni izdal.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja utemeljene. Naročniku ob tem nalaga, da vlagatelju v skladu z določili ZJN-2 izda odločitev o njegovi zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila "Izvajanje storitev prevoza in spremstva bolnikov".

Med strankama v zadevi je kot slednje spor glede naročnikove zavrnitve vlagateljevega vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter v ostalo dokumentacijo postopka.

Državna revizijska komisija v zvezi z vprašanjem vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila pritrjuje naročniku, ki izpostavlja, da je to vprašanje tesno povezano z uveljavljanjem pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila. Čeprav to ni edini namen vpogleda (na podlagi tega se ponudnik lahko namreč tudi podrobneje seznani z razlogi za nesprejem njegove ponudbe oziroma sprejem konkurenčne ponudbe, da bi tako lahko učinkoviteje sodeloval v kasnejših postopkih oddaje javnih naročil, sprejme odločitev o ne/uveljavljanju pravnega varstva itd.), gre nedvomno ugotoviti, da je vpogled v dokumentacijo postopka pomemben element zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva ponudnikom v postopkih oddaje javnih naročil.

Ob vsem zapisanem pa je potrebno ugotoviti, da je vpogled v dokumentacijo institut postopka oddaje javnega naročila, urejen v ZJN-2, in ne institut pravnega varstva v tem postopku, kot ga ureja ZRPJN. Posledično gre ugotoviti tudi, da ZRPJN, tako pa tudi določila tega zakona o aktivni legitimaciji (9. člen), ne predstavlja upoštevne pravne podlage za presojo vprašanja ne/dopustnosti vpogleda v dokumentacijo. Naročnikova zavrnitev vlagateljevega vpogleda v dokumentacijo postopka, utemeljena na navedeni pravni podlagi, je bila torej napačna, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

Iz določil šestega odstavka 22. člena ZJN-2 med drugim izhaja, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena, ter da mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da vlagatelju v skladu z določili ZJN-2 omogoči zahtevani vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in ostalo postopkovno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, v višini 2.500,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek.

Vlagatelj je s svoji revizijskim zahtevkom uspel, zato je Državna revizijska komisija odločila, da mu je naročnik dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 4.3.2010

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Bolnišnica Golnik - Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, Golnik 36, Golnik,
- Osnovno zdravstvo Gorenjske, OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 9, Kranj,
- Reševalec, d.o.o., Friškovec 4, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran