018-027/2010 MARIBORSKI VODOVOD, Javno podjetje, d.d.

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata in članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek šinko in predsednice Državne revizijske komisije Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Nabava PV (fotovoltaičnega) sistema - sončne elektrarne", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PROMPT, d.o.o., Poslovna cona A16, šenčur, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MARIBORSKI VODOVOD, Javno podjetje, d.d., Jadranska cesta 24, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 25. 2. 2010 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo, z dne 11. 1. 2010, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovana v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdanim dne 22. 12. 2009, pod št. JNVV-05B/2009.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 3.484,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 5. 10. 2009, pod št. JNVV-005B/2009, izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Nabava PV (fotovoltaičnega) sistema - sončne elektrarne". Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil, dne 19. 10. 2009, pod št. objave JN8588/2009.

Naročnik je dne 22. 12. 2009, pod št. JNVV-05B/2009, izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je predmetno naročilo oddal ponudniku ELEKTRA, d.o.o., Kočevarjeva ulica 11, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 11. 1. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila ter vse kasnejše odločitve naročnika, sprejete na podlagi odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj je zatrjeval, da sta ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika J-Rupert, d.o.o., Litostrojska cesta 40a, Ljubljana, nepravilni, ker nista izpolnila pogoja iz razpisne dokumentacije iz OBR-13, ki se je glasil, da mora biti letno proizvedena in v omrežje poslana energija v količini minimalno 59477 kWh. Izbrani ponudnik je v obrazcu ponudbe (OBR-4) po točko 4. Morebitne pripombe ponudnika zapisal, da bo inštalirana moč znašala 49,68 kWp, predvidena letna proizvodnja na podlagi izračuna bo 52164 kWh. Naročnik je tako izbral ponudbo, v kateri izbrani ponudnik sam priznava, da ne izpolnjuje zahteve glede zahtevane proizvodnje letne količine energije. Iz ponudbe ponudnika J-Rupert, d.o.o., izhaja, da je slednji ponudil 208 kosov monokristalnih sončnih panelov, vsak od panelov pa ima moč 240 Wp, skupna moč je torej 49,92 kWp, s takšno močjo pa po mnenju vlagatelja ponudnik ne more izpolniti zahteve glede proizvedene letne količine energije minimalno 59477 kWh. Navedeno naj bi bilo razvidno iz dokumenta Evropske Komisije, Joint Research Centre, Ispra, Italija, "Performance of Grid-connected PV", ki ga je vlagatelj predložil kot dokaz k zahtevku za revizijo. Vlagatelj je v izračun v tem dokumentu vnesel 49,92 kWp moči PV sistema, za območje Maribor in ob upoštevanju, da sistem nima izgub (čeprav je to nerealno, saj ima sistem v povprečju vsaj 5% izgub), ugotovil, da lahko ponudnik J-Rupert, d.o.o., doseže letno proizvedeno in v omrežje poslano energijo v količini 58100 kWh.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 11. 2. 2010, Državno revizijsko komisijo in naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, iz razloga, ker vlagatelj naj ne bi prejel odločitve naročnika o zahtevku za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 15. 2. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je najprej preverila, ali so podani pogoji za odločanje o zahtevku za revizijo, zaradi molka naročnika, skladno z 2. odstavkom 16. člena ZRPJN.

Določba 2. odstavka 16. člena ZRPJN daje vlagatelju možnost, da lahko v primeru, če v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo vlagatelja, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Po vpogledu v spisovno dokumentacijo predmetnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja prejel dne 12. 1. 2010, kar izhaja iz datuma prejemne nalepke naročnika na izvodu zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse, je naročnik vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik je dopolnitev zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse v znesku 2.500,00 EUR prejel dne 22. 1. 2010, kar izhaja iz datuma prejemne nalepke naročnika na izvodu dopolnitve in poštne povratnice vlagatelja. Iz slednjega izhaja, da je 20-dnevni rok za odločitev o zahtevku za revizijo iz 2. odstavka 16. člena ZRPJN pričel teči dne 23. 1. 2010 (ko je naročnik prejel "popolni" zahtevek za revizijo) in se iztekel dne 11. 2. 2010. Vlagatelj do izteka slednjega roka ni prejel naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, odločitve naročnika pa tudi ni v spisovni dokumentaciji, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, z vlogo, z dne 15. 2. 2010.

Na podlagi ugotovljenega je potrebno zaključiti, da je v konkretnem primeru nastopil molk naročnika in so izpolnjeni pogoji za odločanje o zahtevku za revizijo pred Državno revizijsko komisijo, po 2. odstavku 16. člena ZRPJN.
Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, vpogledala v izračun, ki ga je priložil vlagatelj k zahtevku za revizijo v dokumentu "Peformance of Grid-connected PV", dostopen tudi na spletni strani Evropske Komisije, Joint Research Centre, Ispra, Italija: http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/apps3/pvest.php ter vpogledala v Spletni portal fotovoltaike, ki ga oblikuje in ureja Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO) in deluje v sklopu Centra za razpršene vire energije (CRVE) na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani, dostopen na spletni strani: http://pv.fe.uni-lj.si/Welcome.aspx"action=Info&ID=0.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel sedem pravočasnih ponudb, kar izhaja tudi iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 16. 11. 2009. Kot najugodnejšo, po merilu najnižje končne cene iz ponudbenega predračuna, je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, kot izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, vsebovane v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 22. 12. 2009. Vlagatelj je bil po slednjem merilu ocenjen kot tretji najugodnejši ponudnik.

Med strankama je sporno vprašanje, ali sta ponudbi izbranega ponudnika in drugouvrščenega ponudnika J-Rupert, d.o.o. popolni, skladno z določbo 17. točke 1. odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev - ZJNVETPS (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08). Vlagatelj je zatrjeval, da ponudbi nista izpolnili pogoja, ki se nanaša na predmet javnega naročila, in ga je naročnik določil v OBR-13 (Popis del), kjer je navedel, da mora ponudba zadostiti tudi naslednjemu pogoju, v točki "3. Letno proizvedena in v omrežje poslana energija v količini minimalno 59477kWh". Na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov, kaj pomeni pogoj doseganja letne proizvodnje 59000 kWh, je naročnik podal pojasnilo (objavljeno na portalu javnih naročil dne 12. 11. 2009), da slednji pogoj pomeni pričakovano proizvodnjo v letu dni.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je izbrani ponudnik v obrazcu Ponudbe (OBR-4) pod točko 4. Morebitne pripombe ponudnika zapisal: "Inštalirana moč bo znašala 49,68 kWp, predvidena letna proizvodnja na podlagi izračuna bo 52164 kWh." Iz slednjega bi torej lahko zaključili, da izbrani ponudnik ne bo zagotavljal predvidene (pričakovane) letne proizvodnje minimalno 59477 kWh.

Dalje je Državna revizijska komisija iz vpogleda v ponudbo ponudnika J-Rupert, d.o.o., v obrazec Ponudba 36/2009, ugotovila, da je slednji v ponudbi med drugim ponudil tudi 208 kosov fotonapetostnega monokristalnega modula, z močjo 240 Wp. Skupna moč naj bi po izračunu vlagatelja (208 kosov x 240 Wp) tako znašala 49,92 kWp. Državna revizijska komisija je slednji podatek moči PV sistema 49,92 kWp vnesla tudi v vlagateljev izračun "Peformance of Grid-connected PV", ki je dostopen preko spletne strani Evropske Komisije, Joint Research Centre, Ispra, Italija: http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/apps3/pvest.php, skupaj s podatkom za območje Maribor, in podatkom 0% izgube ("Estimated system losses"), ter pri tem pridobila izračun, kot ga je zatrjeval vlagatelj, za letno količino proizvedene energije 58100 kWh (glede na povprečno mesečno proizvodnjo elektrike).

Državna revizijska komisija pa je v zvezi s slednjim izračunom ocenila, da gre za izračun, ki je zgolj informativne narave, kar izhaja iz istega dokumenta, pod opombo "NOTE: before using these calculations for anything serious, you should read this". V slednji opombi (točka 0. A Caution, točka 5. Legal Notice) se med drugim nahaja opozorilo, iz katerega izhaja, da je slednji izračun pripravljen za pomoč uporabnikom pri ideji za potencialno uporabo sončne energije, in da obstajajo številni razlogi, zakaj lahko pridobljeni izračuni vsebujejo napake; ne glede na dejstvo, da je slednja spletna stran pripravljena s strani Evropske Komisije, pa slednje ne pomeni, da so izračuni nujno pravilni, niti niso izračuni uradni ("We have made this PV performance calculator available online to help give users an idea of the potential of PV as an energy source. We have tried to make it as accurate as possible and to remove all errors, to the best of our capabilities and limited resources. However, there are a number of reasons why the results we show could contain errors. In short: the fact that this web site was made available by the European Commission does not mean that the calculations are necessarily correct, nor that they are in any way "official". We are also not the only provider of such services. The European Commission maintains this website to enhance public access to information about its initiatives and European Union policies in general. However the it accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to the information on this site. This information is: - of a general nature only and is not intended to address the specific circumstances of any particular individual or entity; - not necessarily comprehensive, complete, accurate or up to date; - not professional or legal advice. Some data or information on this site may have been created or structured in files or formats that are not error-free and we cannot guarantee that our service will not be interrupted or otherwise affected by such problems. The European Commission accepts no responsibility with regard to such problems incurred as a result of using this site or any linked external sites.").

Iz slednjih razlogov izračuna vlagatelja ni mogoče sprejeti kot verodostojnega dokazila o tem, koliko letne proizvedene količine energije lahko nudi oprema, kot jo je ponudil ponudnik J-Rupert, d.o.o., zaradi česar bi sicer bilo potrebno zaključiti, da vlagatelj za ponudnika J-Rupert, d.o.o., ni izkazal, da ni izpolnil zahtevanega pogoja po letno proizvedeni in v omrežje poslani energiji v količini minimalno 59477 kWh.

Vendar pa je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju vlagateljevih zatrjevanj, ocenila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil pogoj "Letno proizvedena in v omrežje poslana energija v količini minimalno 59477kWh", za katerega ni niti določil, kako ga bo preverjal, niti ga brez določitve ustreznih dejavnikov in parametrov, dejansko ni mogoče natančno določiti oziroma izračunati.

Slednje izhaja že iz zgoraj omenjenega dokumenta "Peformance of Grid-connected PV" (točka 1. How to use the online calculator), v katerem je potrebno navesti številne podatke, potrebne za čimbolj natančen izračun, in ki dejansko vplivajo na proizvedeno količino energije (npr. poleg PV tehnologije tudi pozicija in naklon postavljenega sistema, idr.). Dalje iz vpogleda v Spletni portal fotovoltaike, ki ga oblikuje in ureja Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO) in deluje v sklopu Centra za razpršene vire energije (CRVE) na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani, dostopen na spletni strani: http://pv.fe.uni-lj.si/Welcome.aspx"action=Info&ID=0, izhaja, da je količina proizvedene energije odvisna od številnih dejavnikov in ne zgolj od moči PV sistema. Kot je navedeno na tej spletni strani, se proces neposredne pretvorbe vrši v raznovrstnih sončnih celicah, ki so povezane v fotonapetostni (PV) modul kot neločljiva celota. Učinkovitost pretvorbe svetlobne energije v električno je močno odvisna od tipa sončnih celic in pogojev delovanja. Razpon učinkovitosti pretvorbe sega od nekaj procentov pri najbolj cenenih celicah ali modulih pa do celo preko 40 % pri najbolj zahtevnih in najdražjih izvedbah. Napetost in tok PV-modula nista odvisna samo od tipa modula, ampak tudi od drugih dejavnikov instalacije. Med njimi ima temperatura sončnih celic znaten vpliv na napetost PV-generatorja (večja temperatura, nižja izhodna napetost in manjša moč). Pri silicijevih kristalnih PV-modulih velja groba ocena, da za vsako dodatno stopinjo pade relativna učinkovitost pretvorbe za 0,5 odstotka. Sončne celice oziroma moduli se ob osvetljevanju segrevajo, kar je posledica absorpcije dela energije vpadne svetlobe. Zahteva po čim nižji temperaturi PV-modulov narekuje uporabo naravnega hlajenja modulov z zadnje strani po načelu prezračevanja. Za praktično izrabo sončne energije je pomembno poznavanje količine in tipa vpadnega sevanja na zemeljsko površino. Gostota moči sončnega sevanja se stalno spreminja glede na čas dneva, vremenske razmere in letni čas. Določanje velikosti PV-sistema je odvisno od želene izhodne moči, geografske lokacije, orientacije PV modulov, razpoložljive površine, senčenja na kraju samem, velikosti razpoložljivih sredstev, idr.

Naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil potrebnih parametrov, od katerih je odvisna količina proizvedene energije (poleg karakteristik samih modulov). Da je razpisna dokumentacija v tem delu dejansko pomanjkljiva, izhaja tudi iz vprašanj potencialnih ponudnikov, ki so med drugim zapisali, da so pri pregledu dokumentacije prišli do nekaj nejasnosti in da manjkajo podatki za pripravo ustreznih rešitev, in sicer glede postavitve strehe oziroma presek strehe, njen naklon in smer nagiba, prosili so tudi za tlorisni načrt, ker ne morejo vedeti, na katero stavbo bo montirana elektrarna. Naročnik je glede slednjega podal pojasnilo (objavljeno na portalu javnih naročil dne 27. 10. 2009), da nima načrtov, da pa je možen ogled lokacije.

Državna revizijska komisija je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ocenila, da izpolnitve spornega pogoja iz razpisne dokumentacije ni mogoče objektivno preveriti, oziroma slednji pogoj ne omogoča pripravo ponudb, ki bodo medsebojno primerljive. Na slednjo kršitev naročnika je opozoril tudi eden izmed ponudnikov, ki je podal pritožbo na zapisnik javnega odpiranja ponudb (ki se je nahajala v njegovi ponudbi). V pritožbi je ponudnik opozoril na izjavo, ki jo je podal že na javnem odpiranju ponudb, in ki je bila priložena zaradi nedorečenosti, kaj naj ponudba vsebuje, saj se bo tehnična ustreznost ponudb lahko preverila šele, ko bodo na voljo vsi potrebni podatki za dimenzioniranje in specificiranje opreme. Slednje je doprineslo do neenakosti v ponudbah, saj nihče ne ve, kaj so ostali ponudniki v svojih ponudbah upoštevali, zaradi česar se ponudb ne da niti finančno niti vsebinsko primerjati. Državna revizijska komisija povsem pritrjuje slednji argumentaciji ponudnika, ki se je nenazadnje izkazala za utemeljeno pri različni pripravi ponudb posameznih ponudnikov v tehničnem delu. Tako so nekateri ponudniki pripravili idejne rešitve, kje naj bo elektrarna nameščena, nekateri podali zgolj tehnične karakteristike PV sistema, nekateri pa predložili zgolj zahtevane obrazce, iz katerih pa ne izhajajo niti osnovne značilnosti ponujenega PV sistema. S tako nedorečenim pogojem oziroma razpisno dokumentacijo je naročnik po mnenju Državne revizijske komisije povzročil položaj, ki ne omogoča enakopravne obravnave (ocenjevanja) ponudnikov. Z navedenim ravnanjem je zato naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 15. člena ZJNVETPS, ki med drugim zahteva, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem naročnikovo ravnanje ocenila kot nedopustno, revizijski očitki vlagatelja, ki se nanašajo na neustrezen izbor izbranega ponudnika in neustrezno ocenjevanje ponudnika J-Rupert, d.o.o., pa so utemeljeni.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, le-temu ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovano v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdanim dne 22. 12. 2009, pod št. JNVV-05B/2009.

Državna revizijska komisija naročnika še opozarja, da bi moral naročnik v morebitnem ponovljenem postopku izvesti pregled in ocenjevanje prejetih ponudb, ob upoštevanju določb iz razpisne dokumentacije. Vendar pa po oceni Državne revizijske komisije, zaradi nedorečene oziroma pomanjkljive razpisne dokumentacije, obstaja verjetnost, da ponudbe ne bodo medsebojno primerljive.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 2.500,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % DDV na nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 3.484,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.484,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 25. 2. 2010


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- MARIBORSKI VODOVOD, Javno podjetje, d.d., Jadranska cesta 24, Maribor
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana
- ELEKTRA, d.o.o., Kočevarjeva ulica 11, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran