018-013/2010 Ministrstvo za javno upravo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Maji Bilbija, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Izvedbo razširjenih energetskih pregledov z elaboratom gradbene fizike ter vsemi potrebnimi meritvami na 7 objektih državnih upravnih organov", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ADESCO d.o.o., Koroška cesta 37a, Velenje, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.2.2010

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Obvestilo o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila št. MJU 78/09, z dne 7.12.2009.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 1.300,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 4.11.2009 sprejel sklep, da se predmetno javno naročilo "Izvedba razširjenih energetskih pregledov z elaboratom gradbene fizike ter vsemi potrebnimi meritvami na 7 objektih državnih upravnih organov" izvede po postopku zbiranja ponudb. Dne 23.11.2009 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika sprva izbral vlagatelja. Dne 3.11.2009 je družba GENERA d.o.o. na naročnika naslovila zahtevo za spremembo odločitve o oddaji naročila, kateri je naročnik v nadaljevanju ugodil in dne 7.12.2009 sprejel novo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo GENERA d.o.o., Prevale 10, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 21.12.2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi spremembi odločitve. Vlagatelj zatrjuje, da v celoti izpolnjuje vse pogoje, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, prav tako v kadrovskem delu, zaradi česar naročnikova sprememba odločitve ni utemeljena. Vlagatelj pojasnjuje, da je dejansko izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije in ponudil najugodnejšo ceno, ki je bila v predmetnem postopku edino merilo. Poleg tega je naročnik na podlagi prepozne zahteve izbranega ponudnika, ki je dne 3.12.2009 podal zahtevo za spremembo odločitve kot zahtevo za obrazloženo odločitev, spremenil svojo odločitev, čeprav bi jo moral kot prepozno zavreči. Izbrani ponudnik je namreč prvotno odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika prejel 26.11.2009. Drugi in tretji odstavek 79. člena ZJN-2 pa po vlagateljevih navedbah določata, da je potrebno spremembo odločitve in dodatno obrazložitev zahtevati v roku 5 dni, ki pa je prekluziven. Vlagatelj pojasnjuje, da je v obravnavanem primeru zadnji dan za vložitev spremembe odločitve potekel 1.12.2009, medtem ko je bila zahteva za spremembo odločitve in dodatno obrazložitev vložena 3.12.2009, s čimer je naročnik prekoračil 5-dnevni prekluzivni rok. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da iz potrdila o enakovrednosti nazivov opr. št. D-505/2009-ZR, Fakultete za strojništvo Maribor, z dne 10.12.2009, nesporno izhaja, da je strokovni naziv diplomiran gospodarski inženir s področja strojništva enakovreden strokovnemu nazivu univerzitetni diplomiran inženir strojništva. Poleg tega je gospod B. K., univ. dipl. gosp. inž., tudi vpisan pri Inženirski zbornici Slovenije pod evidenčno št. 07636, št. inženirja S-1340. Glede na predložene dokaze in potrdila, iz katerih izhaja izpolnjevanje izobrazbenih zahtev naročnika, le-ta po vlagateljevem mnenju ni imel nobene pravne podlage za njegovo izločitev. Naročnik bi po vlagateljevem zatrjevanju moral obe zahtevi izbranega ponudnika zavreči, s čimer bi naročnikovo obvestilo št. MJU 78/09 z dne 23.11.2009 postalo pravnomočno in bi vlagatelj ostal izbrani ponudnik. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikovega obvestila o spremembi odločitve o oddaji naročila št. MJU 78/09 z dne 7.12.2009 in odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev z dne 15.12.2009. Zadevo naj se vrne naročniku v ponovno odločanje, v katerem se ugotovi, da se zahteva izbranega ponudnika po spremembi odločitve in po obrazložitvi zavrže kot prepozna. Naročnik ugotovi, da je postalo Obvestilo o oddaji naročila, z dne 23.11.2009, dne 2.12.2009 pravnomočno, ter da se vlagatelju vrnejo stroški postopka.

Naročnik je dne 5.1.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je 30.11.2009 prejel zahtevo izbranega ponudnika za vpogled v ponudbo vlagatelja, ki ga je naročnik omogočil 3.12.2009. Istega dne je izbrani ponudnik po navedbah naročnika po opravljenem vpogledu predložil pisno opozorilo na naročnikovo odločitev, katerega je naročnik upošteval, ter izdal obvestilo o spremembi odločitve št. 430-191/2009/31, z dne 7.12.2009, skladno z določbo 1. odstavka 79. člena ZJN-2. Naročnik je sprejel novo odločitev oz. spremembo obvestilo odločitvi po tem, ko je ponovno pregledal vlagateljevo ponudbo in ugotovil, da slednji dejansko ne izpolnjuje kadrovskih zahtev, z namenom, da bi naročnik sprejel pravilno odločitev in se izognil sporu-reviziji, na katero je izbrani ponudnik opozarjal. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik takoj po prejemu odločitve zaprosil za vpogled v ponudbo vlagatelja, ter da se je le-ta lahko šele na vpogledu seznanil z dejstvi, na katere je oprl svoje pisno opozorilo, katerega je podal še isti dan, ko je bil opravljen vpogled. Izbrani ponudnik po naročnikovih navedbah ni mogel opozorila vložiti pred opravljenim vpogledom, pač pa ga je vložil takoj, ko se je z dejstvi seznanil, hkrati pa opozoril naročnika na spornost vlagateljeve ponudbe. Glede na navedeno naročnik smatra, da pisno opozorilo izbranega ponudnika ni bilo vloženo po roku iz 2. odstavka 79. člena ZJN-2, saj ga prej ni bilo mogoče vložiti. Glede vlagateljevih očitkov o izpolnjevanju kadrovskih pogojev se je naročnik obrnil na Direktorat za visoko šolstvo, ki je pristojen za tolmačenje tega področja, ki je izjavil, da izobrazba univ.dipl.gosp.inž. ni v celoti enakovredna zahtevanima izobrazbama, saj gre za različne študijske programe. Naročnik navaja, da se študijska programa strojništvo in gospodarsko inženirstvo po svoji vsebini močno razlikujeta, in sicer je program gospodarski inženir vsebinsko strogo tehničen, medtem ko se v programu gospodarski inženir študentje odločajo za 3 splošne smeri, in sicer strojništvo, elektrotehnično in gospodarsko smer. Diplomanti gospodarskega inženirstva tako pridobijo splošna naravoslovna, tehniška, ekonomska, organizacijska in pravna znanja, ter temeljna strokovna znanja s področja izbrane smeri. Naročnik zato smatra, če bi upošteval razširjeno interpretacijo, kot jo utemeljuje vlagatelj, bi dejansko spremenil razpisno dokumentacijo, kar vpliva na krog potencialnih ponudnikov, zato je naročnik dedicirano določil, katero izobrazbo bo glede na pomembnost in strokovnost predmeta naročila za izpolnjevanje kadrovskih pogojev dopustil. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.1.2010, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, v katerem povzema navedbe iz zahtevka za revizijo. Zraven pa pripominja, da je naročnik na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo napačno naslovil vprašanje, naj slednje pojasni razlike med strokovnima naslovoma univerzitetni diplomirani gospodarski inženir s področja strojništva in univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Navedeno po vlagateljevih navedbah ne more pomeniti, da strokovna naziva nista enakovredna. Saj če naslova ne bi bila enakovredna, gospod B. K., univ. dipl. gosp. inž., ne bi bil vpisan pri Inženirski zbornici Slovenije.

Naročnik je z dopisom, z dne 15.1.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 18.1.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Dne 26.1.2010 je Državna revizijska komisija naročnika pozvala na odstop dodatne dokumentacije. Naročnik je Državni revizijski komisiji celotno dokumentacijo odstopil 27.1.2010.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru najprej presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ki je na podlagi pisnega opozorila izbranega ponudnika spremenil svojo odločitev o oddaji javnega naročila.

Vprašanje naročnikovega ravnanja, ki je na podlagi pisnega opozorila spremenil svojo odločitev, je treba presojati z vidika določbe 2. odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08). Tako določba 2. odstavka 79. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik na pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, vloženo v petih dneh od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev spremeni in sprejme novo, skladno določbi 1. odstavka 79. člena ZJN-2. Od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo.

V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, da je naročnik dne 23.11.2009 sprejel odločitev o oddaji naročila, s katero je vlagatelja izbral za najugodnejšega ponudnika in da je bila ta 26.11.2009 vročena vsem ponudnikom (vključno izbranemu ponudniku). Državna revizijska komisija pri tem vlagatelju pritrjuje, da je od dne 26.11.2009 pričel teči pet dnevni zakonski rok za vložitev pisnega opozorila na naročnikovo odločitev in da se je slednji iztekel na dan 1.12.2009. Vendar gre v obravnavanem primeru, na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo, ugotoviti, da je izbrani ponudnik po prejemu naročnikove odločitve 27.11.2009, pri naročniku podal zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja, kateri je naročnik ugodil in izbranemu ponudniku 3.12.2009 tudi omogočil možnost vpogleda. Izbrani ponudnik pa je šele na to (po omenjenem vpogledu) dne 3.12.2009 pri naročniku podal pisno zahtevo za spremembo in za dodatno obrazložitev naročnikove odločitve, in sicer po izteku pet dnevnega zakonskega roka. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega vlagatelju pritrjuje, da sta bili obe zahtevi nepravočasni, zaradi česar ju naročnik ne bi smel upoštevati, kot tudi ne spreminjati svoje prvotne odločitve o oddaji javnega naročila. Prav tako gre vlagatelju pritrditi, da vpogled v ponudbeno dokumentacijo na tek pet dnevnega roka ne more vplivati, saj gre za prekluzivni rok, ki ima za posledico izgubo pravice. Namen zakonodajalca za uvrstitve omenjene določbe v ZJN-2 pa na časovno omejenost pravice prav tako nima vpliva.

Državna revizijska komisija tudi ni sledila naročnikovim zatrjevanjem, da gre pri postopku zbiranja ponudb za neformalizirani postopek, pri katerem se določbe ZJN-2 z izjemo 95. člena ZJN-2 ne uporabljajo, naročnikovo Navodilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb pa instituta pisnega opozorila ne ureja. Državna revizijska komisija je že večkrat poudarila, da se za postopek zbiranja ponudb uporabljajo vse določbe ZJN-2, razen določbe 2. poglavja 1. dela ZJN-2, ki izrecno določa, da vsebuje skupne določbe za vse postopke javnega naročanja, razen za postopke zbiranja ponudb, medtem ko je določba 95. člena ZJN-2 v 2. poglavju 2. dela ZJN-2 specialna v razmerju na skupne določbe iz 1. poglavja 2. dela, kamor je umeščena tudi določba 2. odstavka 79. člena ZJN-2. Določba 95. člena ZJN-2 posebnosti glede instituta pisnega opozorila in dodatne obrazložitve ne ureja, tako da se skupne določbe 1. poglavja 2. dela ZJN-2 v obravnavanem primeru uporabljajo. Glede na ocenjeno vrednost obravnavanega predmeta javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik pravilno izbral vrsto postopka javnega naročanja, in sicer postopek zbiranja ponudb, katerega pa mora naročnik izvesti skladno s predpisano zakonodajo ZJN-2. Pri tem morajo biti naročnikova Navodila o oddaji javnega naročila skladna z določbami ZJN-2, kar pomeni, da če Navodila o oddaji javnega naročila ne urejajo kakega instituta, se uporabljajo določbe ZJN-2. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da tudi če naročnikova navodila instituta pisnega opozorila in dodatne obrazložitve ne urejata, še ne pomeni, da naročnik ni zavezan ravnati na podlagi določb ZJN-2. Kot je bilo že zgoraj ugotovljeno, naročnik v obravnavanem primeru ni ravnal skladno z določbo 2. odstavka 79. člena, na podlagi česar je Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer za plačilo takse, sestavo revizijskega zahtevka 1.400,00 EUR, 20,00 EUR za materialne stroške, vse povečano za 20 % DDV. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 700,00 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 500,00 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20% DDV na nagrado, upoštevaje delen uspeh, vse skupaj v znesku 1.300,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni, oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih. Tako Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov po postavki "materialni stroški", saj je ta postavka po višini in vsebini neobrazložena (peti odstavek 22. člena ZRPJN).

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1300 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 11.2.2010



mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana,
- Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana,
- GENERA d.o.o., Prevale 10, 1236 Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran