Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-003/2010 Univerzitetni klinični center Ljubljana

    Številka: 018-3/2010-12
    Datum sprejema: 16. 2. 2010

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 94/2007 - ZRPJN-UPB5 in 32/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter predsednice Državne revizijske komisije Miriam Ravnikar šurk in članice Državne revizijske komisije mag. Maje Bilbija, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "HIGIENA PROSTOROV IN OPREME V BOLNIšNICI" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt CELOVITE STORITVE, d. o. o., Ulica Eve Lovše 19, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 16. februarja 2010 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 27. novembra 2009 se ugodi na način, da se razveljavi(jo)
    a) spremenjena razpisna dokumentacija oddaje zadevnega javnega naročila v vsebini, ki v sklopu odgovorov na vprašanja številka 1 (z dne 28. oktobra 2009, datum objave 06. november 2009, 13:02), objavljenih na Portalu javnih naročil pod številko objave JN8620/2009, izhaja iz naročnikovega odgovora na 2. vprašanje, s katerim je naročnik "od drugega merila za izbor ( obrazec 2 na strani 29 razpisne dokumentacij" odstopil, določil, da je po novem merilo za izbor eno samo "in sicer; NAJNIŽJA KONČNA PONUDBENA VREDNOST z DDV 100%", glede na spremembo v merilih pa popravil tudi opis načina ocenjevanja,
    b) objava obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 06. novembra 2009 (pod številko objave JN9288/2009),
    c) objava dodatnih podatkov, ki so bili objavljeni v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2009/S 217, z dne 11. novembra 2009 (pod številko dokumenta 312124),
    d) razpisna dokumentacija v drugi alineji 1. strokovne zahteve poglavja "STROKOVNE ZAHTEVE, ki jih mora ponudnik izpolnjevati" na strani 15, in sicer v delu, ki se glasi "minimalno dve leti skupaj",
    e) razpisna dokumentacija v 8. točki obrazca številka 1 ("POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOST!") na strani "27 od 39", in sicer v delu pod rubriko "DOKAZ", ki se glasi "minimalno dve leti skupaj",
    f) razpisna dokumentacija v 4. strokovni zahtevi poglavja "STROKOVNE ZAHTEVE, ki jih mora ponudnik izpolnjevati" na strani 15, in sicer v delu, v katerem je navedena številka "250",
    g) razpisna dokumentacija v vrstici, poimenovani "SKUPAJ", stolpca "Bruto kvadratura", ki izhaja iz podrobne tabele kvadratur za lokacijo številka 14 ("Skupni prostori in steklene površine, Zaloška 7"), v elektronski obliki poimenovane "IENJES~1", v kateri je navedena bruto površina (kvadratura) 539,66 m²,
    h) podatki stolpca "Bruto površina v m²", ki izhajajo iz predračuna (obrazec številka 4) razpisne dokumentacije, in sicer za vseh 14 lokacij,
    i) podatki glede izračuna bruto površine (kvadrature) za vse lokacije v vseh delih razpisne dokumentacije, v katerih so izračunani po formuli, po kateri ima mesec povprečno 4 tedne "in v primeru 6 dnevnega tedna potrebo po čiščenju 24 dni na mesec X 12 mesecev ima leto- 288" (dni).

    V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 4.000,00 evrov (EUR), in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 16. oktobra 2009 sprejel "s k l e n i l a: z zaporedno številko 53/09 O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA" za izvajanje higiene prostorov in opreme v bolnišnici, obvestilo o javnem naročilu za oddajo zadevnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo objavljeno
    - na Portalu javnih naročil, in sicer dne 20. oktobra 2009 pod številko objave JN8620/2009,
    - v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2009/S 206, z dne 24. oktobra 2009, pod številko dokumenta 296326
    (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 06. novembra 2009 (pod številko objave JN9288/2009), dodatni podatki pa v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2009/S 217, z dne 11. novembra 2009 (pod številko dokumenta 312124).

    Naročnik je, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, dne 30. novembra 2009, to je pred rokom za prejem ponudb (slednji je bil določen na dan 01. decembra 2009 do 10. ure) prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 27. novembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi obvestilo o javnem naročilu ter razpisno dokumentacijo, iz katere izhajajo kršitve Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), pa tudi, da mu naročnik povrne priglašene stroške revizije. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
    - utemeljuje svojo lastno aktivno legitimacijo (za vložitev zahtevka za revizijo),
    - zatrjuje, da je naročnik z odgovori, pojasnili in objavami skozi celotno trajanje objave obvestila o javnem naročilu bistveno spreminjal pogoje in merila. Vlagatelj dodaja, da je ob pregledu obvestila o javnem naročilu na dan objave na Portalu javnih naročil ugotovil, da zaradi razpisanega merila ekonomsko najugodnejše ponudbe (točkovana je bila tudi zahteva po certifikatu s ponderjem 10) ne more sodelovati "na javnem razpisu", ob kasnejšem pregledu objav pa je ugotovil, da je naročnik dotedanje merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe spremenil v merilo najnižje cene in šele dne 06. novembra 2009 pričel s pripravljanjem svoje ponudbe. Vlagatelj zaključuje, da glede na zamik, ki je nastal s spremembo, ni imel dovolj časa za pripravo kvalitetne in zlasti konkurenčne ponudbe;
    - zatrjuje, da 1. strokovna zahteva (pogoj), ki je v razpisni dokumentaciji določena na 15. strani, ni smiselno povezana s predmetom javnega naročila, ni objektivno opravičljiva, z njo pa je naročnik kršil načelo sorazmernosti in posledično tudi načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Vlagatelj dodaja, da je omenjena strokovna zahteva (pogoj) tudi diskriminatorna in neopravičeno privilegira (do)sedanjega izvajalca, saj sam zadevne strokovne zahteve (pogoja) ne izpolnjuje in ne more konkurirati na predmetni razpis;
    - zatrjuje, da s 4. strokovno zahtevo (pogojem), ki je v razpisni dokumentaciji določena na 15. strani, naročnik (v povezavi z obsegom predmetnega javnega naročila) ustvarja osebno diskriminacijo, krši načela enakosti in sorazmernosti ter favorizira dosedanjega izvajalca, omenjena zahteva (pogoj) pa je neupravičena in nezakonita, saj bi naročnik moral dati možnost, da izbrani ponudnik sklene podjemno pogodbo ali redno delovno razmerje šele po pridobitvi posla;
    - zatrjuje, da je IV. alineja 6. strokovne zahteve (pogoja), ki je v razpisni dokumentaciji določena na 15. strani, nedopustna, saj se z njo posega v človekovo zasebnost. Vlagatelj dodaja, da pred zaposlitvijo čistilcev nima pravice zahtevati oziroma pogojevati zaposlitve z obvezo do cepljenja proti hepatitisu B;
    - zatrjuje, da je kvadratura glede lokacije 14, ob upoštevanju obrazca 4 (predračuna) in priloge obrazca 4, zmanjšana oziroma kontradiktorna, pa tudi, da je naročnikov izračun bruto kvadratur v obrazcu 4 (predračun) v vseh primerih, kjer je po svoji formuli podajal bruto kvadrature za 5 ali 6 dnevno čiščenje na teden, zavajajoč. Vlagatelj zaključuje, da naročnik z navajanjem napačnih formul, izračunov, let in kvadratur zavaja vlagatelja ter onemogoča pripravo kvalitetne in konkurenčne ponudbe.

    Naročnik je dne 17. decembra 2009 izdal odločitev o zahtevku za revizijo številka 01- 313/ 2- 09, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo
    - se naročnik ne strinja, da bi s tem, ko je umaknil postavljeno merilo (predložitev ISO standarda), kršil določbe zakona oziroma podal nezakonit odgovor. Naročnik dodaja, da zaradi omenjene spremembe ni bistveno posegel v vsebino (predmet), je pa še bolj odprl trg potencialnim ponudnikom, zagotovil njihovo enakopravnost ter upošteval načelo gospodarnosti;
    - se naročnik ne strinja z navedbami vlagatelja, da ni bilo dovolj časa za pripravo kvalitetne in konkurenčne ponudbe. Spremembe po navedbah naročnika niso bile tolikšne, da bi naročnik moral upravičeno podaljšati rok za oddajo ponudb;
    - zatrjuje, da je dve leti delovanja v bolnišnici minimalni pogoj, ki zagotavlja znanja in veščine čiščenja bolnišničnih prostorov po zahtevah, ki vključujejo tudi preprečevanje prenosa okužb preko predmetov, opreme in površin, s tem pa tudi manjša tveganja za napake pri delu. Naročnik dodaja, da je navedeni pogoj postavil na osnovi 15-letnih izkušenj z notranjo organizacijo procesov čiščenja in poznavanja sposobnosti prilagajanja zunanjih izvajalcev čiščenja potrebam bolnišnične higiene, dve referenci pa je zahteval, ker je izhajal iz stališča, da so izkušnje v dveh bolnišnicah zanesljivejša predpostavka, da bo izbrani izvajalec imel tudi menedžerske in operativne izkušnje za prilagoditev na nov in posledično večji zdravstveni sistem (naročnikov). Naročnik v nadaljevanju tega dela obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo razloge za postavitev izpostavljene strokovne zahteve (spornega pogoja) še dodatno utemeljuje;
    - zatrjuje, da je pri navedbi "pogoja 7a v obrazcu 3 na strani 26" prišlo do tiskarske napake, ki jo naročnik odpravlja, po novem pa se pogoj glasi: "7a da ima ponudnik na dan oddaje ponudbe zaposlenih v izvajanju procesa čiščenja minimalno 100 oseb". Naročnik dodaja, da je "pogoj najmanj 100 zaposlenih v izvajanju procesa čiščenja" v trenutku oddaje ponudbe postavil, ker meni, da mora biti izvajalec sposoben organizirati - voditi čiščenje v takem oziroma še večjem obsegu. Naročnik ve, kakor zatrjuje sam, da izvajalec s 100 obstoječimi kadri na dan oddaje ponudbe ne bo čistil naročnikovih lokacij, ker verjetno le-ti že delajo pri drugih naročnikih, zato je zahteval predložitev zgolj lastne izjave, da bo ponudnik zagotovil za proces izvajanja čiščenja pri naročniku 100 ljudi. Domneval je namreč, da bo izbrani ponudnik po pridobitvi posla verjetno moral skleniti ustrezne podjemne pogodbe za izvajanje čiščenja pri naročniku;
    - zatrjuje, da se je z zmanjšanjem zahteve iz petih na štiri osebe s strokovno izobrazbo minimalno VI. stopnje, smer sanitarno inženirstvo ali druga zdravstvena smer, (tudi ob upoštevanju razpršenosti razpisanih lokacij čiščenja) postavil na minimalno sprejemljivo zahtevo, s postavljeno strokovno zahtevo (pogojem) pa ni kršil načel enakopravnosti in sorazmernosti;
    - navaja, da je cepljenje proti krvno prenosljivim virusom, kot je hepatitis B, opredeljeno kot obveza za zdravstvene delavce in sodelavce, kar čistilke v bolnišnici zagotovo so;
    - navaja, da neto kvadratura predstavlja velikost prostorov na razpisanih lokacijah, bruto kvadratura pa predstavlja vse, kar je navedeno pod opombo, v obrazcu predračuna na strani 33 razpisne dokumentacije označeno z **. Čiščenje skupnih prostorov se namreč izvaja po zahtevani frekvenci, razpisana bruto kvadratura pa je jasna, za vse ponudnike enaka in edina relevantna za ponudnike pri pripravi ustrezne konkurenčne ponudbe.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 21. decembra 2009, dne 24. decembra 2009 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal vlogo "ZAHTEVEK ZA NADALJEVANJE POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 23. decembra 2009. V omenjeni vlogi vlagatelj navaja, da se z odločitvijo naročnika o zahtevku za revizijo ne strinja, da v celoti nasprotuje razlogom, ki jih v obrazložitvi odločitve navaja naročnik, pa tudi, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je z dopisom številka 01-313/3-09, z dne 05. januarja 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela isti dan, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji zadevnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-3/2010-3, izdanim dne 06. januarja 2010, pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, dne 11. januarja 2010 pa je prejela dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik.

    Državna revizijska komisija je Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, dne 13. januarja 2010 pozvala na pojasnilo, ki ga je prejela dne 15. januarja 2010.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je med naročnikom in vlagateljem nesporno dejstvo, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred rokom, ki ga je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila določil za sprejemanje ponudb (01. december 2009 do 10. ure). Navedeno izhaja med drugim iz listine "ZAPISNIK O NEODPIRANJU PONUDB", z dne 01. decembra 2009, kakor tudi iz objave na Portalu javnih naročil dne 20. oktobra 2009 (številka objave JN8620/2009), v kateri je navedeno: "Naročnik obvešča, da je bil v predmetnem javnem naročilu vložen revizijski zahtevek dne 30.11.2009, to je en dan pred rokom za oddajo in odpiranje ponudb." (datum objave "3.12.2009, 15:27").

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta smiselno zatrjuje, da je naročnik z odgovori, pojasnili in objavami skozi celotno trajanje objave obvestila o javnem naročilu bistveno spreminjal pogoje in merila.

    V povezavi z doslej navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da gre na podlagi vsebine zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu ugotoviti, da vlagatelj v njem med drugim zatrjuje, da je naročnik z odgovori, pojasnili in objavami skozi celotno trajanje objave obvestila o javnem naročilu bistveno spreminjal pogoje in merila, s tem pa kršil tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

    Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je, kot je to zapisala že v več svojih sklepih (na primer v sklepu številka 018-251/2009-5, tretji odstavek na strani "5 od 10"), določanje meril za izbiro ponudbe in njihovo vrednotenje že po naravi stvari ena najpomembnejših in najbolj odgovornih nalog naročnika v vsakem postopku javnega naročanja. Takšen zaključek nedvomno podkrepljuje tudi določba 109. člena ZJN-2, iz katere izhaja, da se naročnik ali odgovorna oseba naročnika, ki določi merila za izbor v nasprotju z ZJN-2, kaznuje za prekršek. Merilo je namreč razlikovalni znak med ponudbami, na podlagi katerega lahko naročnik ocenjuje ekonomske prednosti posamezne ponudbe oziroma ponujeno ceno, opis meril, njihovo vrednotenje pa ponudnike vnaprej seznani z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Merila morajo biti oblikovana tako, da upoštevajo dejanske cilje in okoliščine javnega naročila, kot merilo pa se lahko uporabi samo tisti razlikovalni element, ob uporabi katerega je pri možnih odstopanjih med ponudniki in njihovimi ponudbami realno pričakovati določeno stopnjo konkurenčnosti. V posledici doslej navedenega gre zaključiti, da je določanje meril (v skladu z ZJN-2) v vsakem postopku javnega naročanja ena od ključnih nalog naročnika, pomembno pa vpliva tudi na izbiro ponudb v posameznem postopku javnega naročanja.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju sledila vlagateljevim dokaznim predlogom "objava Obvestila o naročilu, predmetna Razpisna dokumentacija objava Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku" (v povezavi z dokaznim predlogom "kot doslej.") in predlagane dokaze tudi izvedla.

    V posledici izvedenih dokazov Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 15.1. točki Splošnih navodil ponudnikom ("MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJšE PONUDBE") zapisal, da so merila za izbiro najugodnejše ponudbe opredeljena v OBRAZCU 2 razpisne dokumentacije, pri čemer iz 11. točke omenjenega obrazca ("DODATEK K NAVODILOM PONUDNIKOV") izhaja, da bo naročnik ponudbe ocenjeval in primerjal po dveh merilih za izbor:
    "Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bosta uporabljeni naslednji merili za izbor:
    1. Najnižja končna ponudbena vrednost z DDV - 90%
    2. Pridobljeni certifikati ponudnika - 10%

    ( naročnik opisno navede na kakšen način se bo posamezno merilo ocenjevalo)
    1. najugodnejša končna ponudbena vrednost z DDV -90%
    Največje število točk, ki jih prejme ponudnik pri merilu najugodnejša končna ponudbena vrednost za sklop je 90.
    Naročnik bo število točk posameznemu ponudniku izračunal na podlagi sledečega izračuna:
    Osnova je najnižja končna ponudbena vrednost z DDV od katere se izračuna razlika +/-. Ta razlika se primerja z deležem 90 in dobljeno odšteje od tega deleža oz. najvišjega števila točk (90).
    Primer izračuna:
    Končna ponudbena vrednost ponudnik A 300.000 EUR
    Vrednost ponudbe B 250.000 EUR
    Vrednost ponudbe C 400.000 EUR

    Z najvišjim številom točk je ocenjena ponudba B

    Izračun za ponudbo C:
    90â??â??â??â??.ponudba B ( 250.000 EUR )
    x ponudba C - ponudba B ( 150.000 )

    razlika x 90 = 150.000 x 90 = 54
    ponudba B 250.000

    90-x = število točk, ki jih prejeme ponudba C

    90 - 54 = 36
    Ponudba C prejme po merilu najugodnejša končna ponudbena vrednost opreme 36 točk.

    2.Pridobljeni certifikati ponudnika 10% oz. 10 točk

    V tem merilu se ocenjuje ponudnika glede na to, ali ima pridobljena dva certifikata in sicer:
    - certifikat kakovosti ISO 9001 ..................................ponudnik prejme 5 točk
    - certifikat ravnanja z okoljem ISO 14001..................ponudnik prejme 5 točk

    Za vsak pridobljeni certifikat ponudnik prejme največ 5 točk, torej če ima ponudnik oba certifikata prejme pri tem merilu največ 10 točk.
    OPOMBA; osnova za ocenitev oz. dodelitev točk ponudniku v 2. merilu je v ponudbi priložena fotokopija pridobljenih zgoraj navedenih certifikatov".

    Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da se je naročnik zadevno javno naročilo odločil oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril (alineja a) prvega odstavka 48. člena ZJN-2), ne pa na podlagi merila najnižje cene (alineja b) prvega odstavka 48. člena ZJN-2). Takšen zaključek potrjuje tudi vpogled v
    a) obvestilo o naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 20. oktobra 2009 (pod številko objave JN8620/2009), iz katerega v točki "IV.2.1)" "Merila za oddajo" izhaja: "Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na spodaj navedena merila:
    1. Najnižja končna ponudbena vrednost z DDV. Pondeniranje: 90
    2. Pridobljeni certifikati ponudnika. Pondeniranje: 10",
    b) obvestilo o naročilu, ki je bilo v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily) objavljeno dne 24. oktobra 2009 (pod številko 2009/S 206, številka dokumenta 296326), iz katerega v točki "IV.2.1)" "Merila za oddajo:" izhaja: "Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na spodaj navedena merila:
    1. Najnižja končna ponudbena vrednost z DDV. Ponderiranje: 90.
    2. Pridobljeni certifikati ponudnika. Ponderiranje: 10.".

    Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odgovoru na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov odgovoril na sledeč način: "ODGOVOR:
    Naročnik od drugega merila za izbor ( obrazec 2 na strani 29 razpisne dokumentacij odstopa. Po novem je merilo za izbor eno samo in sicer; NAJNIŽJA KONČNA PONUDBENA VREDNOST z DDV 100%. Glede na spremembo v merilih se popravi tudi opis načina ocenjevanja in sicer je opis načina za ocenjevanje sledeči:
    Naročnik bo število točk posameznemu ponudniku izračunal na podlagi sledečega izračuna:
    Osnova je najnižja končna ponudbena vrednost z DDV od katere se izračuna razlika +/-. Ta razlika se primerja z deležem 100 in dobljeno odšteje od tega deleža oz. najvišjega števila točk (100).
    Primer izračuna:
    Končna ponudbena vrednost ponudnik A 300.000 EUR
    Vrednost ponudbe B 250.000 EUR
    Vrednost ponudbe C 400.000 EUR

    Z najvišjim številom točk je ocenjena ponudba B

    Izračun za ponudbo C:
    100â??â??â??â??.ponudba B ( 250.000 EUR )
    x ponudba C - ponudba B ( 150.000 )

    razlika x 100 = 150.000 x 100 = 60
    ponudba B 250.000

    100-x = število točk, ki jih prejeme ponudba C

    100 - 60 = 40
    Ponudba C prejme po merilu najugodnejša končna ponudbena vrednost opreme 40 točk.

    Popravek merila za izbor je naročnik objavil tudi kot popravek izvirne objave javnega naročila na Portalu javnih naročil in v glasilu EU!".

    Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da se je naročnik zadevno javno naročilo namesto na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril (alineja a) prvega odstavka 48. člena ZJN-2), kot je to prvotno določil, odločil oddati na podlagi merila najnižje cene (alineja b) prvega odstavka 48. člena ZJN-2) oziroma najnižje končne ponudbene vrednosti (cene) z davkom na dodano vrednost. Takšen zaključek potrjuje tudi vpogled v
    a) obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 06. novembra 2009 (pod številko objave JN9288/2009), iz katerega v točki "VI.3.3) Besedilo, ki ga je treba popraviti v izvirnem obvestilu" izhaja: "Mesto besedila, ki ga je treba spremeniti: IV.2)MERILA ZA ODDAJO
    Namesto: Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na spodaj navedena merila:
    1. Najnižja končna ponudbena vrednost z DDv. Ponderiranje :90
    2. Pridobljeni certifikati ponudnika: Ponderiranje 10
    Beri: Najnižja končna ponudbena cena z DDV. Ponderiranje:100",
    b) obvestilo o dodatnih podatkih, ki je bilo v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily) objavljeno dne 11. novembra 2009 (pod številko 2009/S 217, številka dokumenta 312124), iz katerega v točki "IV.2.1) Merila za oddajo:" izhaja: "Namesto:
    IV.2.1) Merila za oddajo:
    Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na spodaj navedena merila:
    1. Najnižja končna ponudbena vrednost z DDV. Ponderiranje: 90.
    2. Pridobljeni certifikati ponudnika: Ponderiranje 10.

    Beri:
    IV.2.1) Merila za oddajo:
    Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na spodaj navedena merila:
    Najnižja končna ponudbena cena z DDV. Ponderiranje: 100.
    Druge dodatne informacije
    Spremembe so bile vnešene v ustrezno razpisno dokumentacijo.".

    Iz drugega odstavka 46. uvodne izjave DIREKTIVE številka 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, z dne 31. marca 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (drugi odstavek 1. člena ZJN-2) izhaja, da je primerno (da bi zagotovili skladnost z načelom enake obravnave pri oddajanju naročil) določiti obveznost zagotovitve potrebne preglednosti, ki naj omogoči ustrezno obveščenost ponudnikov o merilih in ureditvi, ki se bodo uporabljali pri določanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. Zaradi tega je obveznost naročnikov, da dovolj zgodaj navedejo merila za oddajanje naročila in ustrezno pomembnost vsakega izmed teh meril, da se lahko ponudniki z njimi seznanijo pri pripravi svojih ponudb. Določanje meril za izbiro ponudbe in njihovo vrednotenje je namreč, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, že po naravi stvari ena najpomembnejših (torej bistvenih) in najbolj odgovornih nalog naročnika v vsakem postopku javnega naročanja.

    V konkretnem primeru gre ugotoviti, da je bilo obvestilo o naročilu, iz katerega izhaja, da se je naročnik zadevno javno naročilo odločil oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril, ne pa na podlagi merila najnižje cene, na Portalu javnih naročil objavljeno dne 20. oktobra 2009, obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, iz katerega izhaja, da se je naročnik zadevno javno naročilo namesto na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe odločil oddati na podlagi merila najnižje cene, pa je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno (šele) dne 06. novembra 2009. Dejstvo je torej, da je bil vsak (potencialni) ponudnik, ki je na podlagi objave obvestila o naročilu (dne 20. oktobra 2009) zaključil, da ob razpisanem merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe v vsebini, ki iz objave (in razpisne dokumentacije) izhaja, ne bo mogel oddati kvalitetne, predvsem pa konkurenčne ponudbe (torej ponudbe, ki bi bila v postopku oddaje zadevnega javnega naročila lahko izbrana kot najugodnejša), v konkretnem položaju v neenakopravnem položaju glede na ostale ponudnike, ki so na podlagi objave obvestila o naročilu (dne 20. oktobra 2009) zaključili drugače (to je, da lahko oddajo kvalitetno, predvsem pa konkurenčno ponudbo). Slednje se kaže zlasti v tem, da (potencialni) ponudnik, ki je na podlagi objave obvestila o naročilu (dne 20. oktobra 2009) zaključil, da ob razpisanem merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe v vsebini, ki iz objave (in razpisne dokumentacije) izhaja, ne bo mogel oddati kvalitetne, predvsem pa konkurenčne ponudbe, že po naravi stvari (po vsej verjetnosti) ne bo spremljal nadaljnjih objav, ki se navezujejo na predmet tega javnega naročila. Četudi jih (morebiti vseeno) bi, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru, pa bi bil (in v konkretnem primeru tudi je bil, saj je svojo ponudbo lahko začel pripravljati najprej dne 06. novembra 2009) glede roka za pripravo ponudbe v neenakopravnem položaju z ostalimi ponudniki. V tem smislu gre razumeti tudi obveznost naročnikov, da dovolj zgodaj, torej že v obvestilu o javnem naročilu oziroma v razpisni dokumentaciji, določijo (navedejo) merila za izbiro ponudbe in ustrezno pomembnost vsakega izmed teh meril, da se lahko potencialni ponudniki z njimi seznanijo pri pripravi svojih ponudb (v tem smislu pogledati tretji, četrti in peti odstavek 48. člena, pa tudi drugi odstavek 71. člena ZJN-2 - ena od vrst objav je namreč, skladno z 2. točko prvega odstavka 57. člena ZJN-2, tudi obvestilo o javnem naročilu).

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da
    - "zaradi razpisanega merila "ekonomsko najugodnejše ponudbe" (točkovana je bila zahteva po certifikatu s ponderjem 10), ne more sodelovati na javnem razpisu" (v smislu torej, da zaradi izpostavljenega merila ne bo mogel oddati kvalitetne, predvsem pa konkurenčne ponudbe), "zaradi česar posledično tudi ni pričel s pripravo ponudbe",
    - je zaradi naročnikovega ravnanja, to je (objave) spremembe merila za izbiro ponudbe, "šele 6.11.2009 pričel s pripravo ponudbe in podrobnejšim pregledom Razpisne dokumentacije",
    - je bil glede na datum, ko je lahko začel pripravljati svojo ponudbo, v neenakopravnem položaju z ostalimi ponudniki, ki so svojo ponudbo lahko začeli pripravljati že na podlagi obvestila o naročilu, na Portalu javnih naročil objavljenega dne 20. oktobra 2009.

    Državna revizijska komisija zaključuje tudi, da je vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s (kasnejšo) spremembo meril za izbiro ponudbe oziroma (kasnejšo) objavo omenjene spremembe meril za izbiro ponudbe (v smislu dosedanje obrazložitve tega sklepa) ravnal v nasprotju z 48. členom ZJN-2, v povezavi z 9. členom ZJN-2. Naročnik je sicer s tem, ko je prvotno določeno merilo za izbiro ponudbe spremenil v merilo najnižje cene dejansko "še bolj odprl trg potencialnim ponudnikom", kakor v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek točke I. na strani "6 od 11") zatrjuje sam, vendar pa v nasprotju s tem, kar prav tako v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek točke I. na strani "6 od 11") zatrjuje sam, z opisanim ravnanjem ni zagotovil enakopravne obravnave ponudnikov. Prav tako ni mogoče slediti naročniku, da "ni določil novega merila", "temveč ga je umaknil", saj je (ob upoštevanju 48. člena ZJN-2) sporno naročnikovo ravnanje po vsebini opredeliti le kot spremembo merila (naročnik namreč lahko odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe ali na podlagi najnižje cene).

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija razveljavila
    a) spremenjeno razpisno dokumentacijo oddaje zadevnega javnega naročila v vsebini, ki v sklopu odgovorov na vprašanja številka 1 (z dne 28. oktobra 2009, datum objave 06. november 2009, 13:02), objavljenih na Portalu javnih naročil pod številko objave JN8620/2009, izhaja iz naročnikovega odgovora na 2. vprašanje, s katerim je naročnik "od drugega merila za izbor ( obrazec 2 na strani 29 razpisne dokumentacij" odstopil, določil, da je po novem merilo za izbor eno samo "in sicer; NAJNIŽJA KONČNA PONUDBENA VREDNOST z DDV 100%", glede na spremembo v merilih pa popravil tudi opis načina ocenjevanja,
    b) objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 06. novembra 2009 (pod številko objave JN9288/2009),
    c) objavo dodatnih podatkov, ki so bili objavljeni v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2009/S 217, z dne 11. novembra 2009 (pod številko dokumenta 312124).

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje kršitve naročnika v povezavi s 1. postavljeno strokovno zahtevo (pogojem), ki je v razpisni dokumentaciji določena na 15. strani.

    Državna revizijska komisija je v posledici sledila vlagateljevima dokaznima predlogoma "objava Obvestila o naročilu, predmetna Razpisna dokumentacija" (v povezavi z dokaznim predlogom "kot doslej.") in predlagana dokaza tudi izvedla.

    Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej pod poglavjem "STROKOVNE ZAHTEVE, ki jih mora ponudnik izpolnjevati" (v 1. strokovni zahtevi na strani 15) med drugim določil, da mora vsak ponudnik izpolnjevati tudi zahtevo, "da izvaja storitve dnevnega čiščenja prostorov, kjer se odvija bolnišnična oz. ambulantna ali druga dejavnost v okviru posamezne lokacije, ponudnik mora predložiti kot dokaz izpolnjevanja tega pogoja vsaj dve (2) potrdili bolnišnice oz. bolnišnic, kjer opravlja dejavnost čiščenja z navedbo, katere prostore čisti; iz potrdila mora izhajati, da ponudnik:
    â"˘ čisti v navedeni bolnišnici tudi najzahtevnejša področja oz. čisti naslednje prostore: operacijske prostore, ambulantne prostore in hospitalne prostore (čistiti mora vse naštete prostore );
    â"˘ navedeno čiščenje izvaja minimalno dve leti skupaj v zadnjih petih letih pred predmetnim razpisom.".
    Smiselno enako izhaja tudi iz 8. točke obrazca številka 1 ("POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOST!").

    Ob vpogledu v obvestilo o javnem naročilu je Državna revizijska komisija kot naslednje ugotovila, da je naročnik v sklopu odgovorov na vprašanja številka 1 (z dne 28. oktobra 2009, datum objave 06. november 2009, 13:02), objavljenih na Portalu javnih naročil pod številko objave JN8620/2009, v odgovoru na 1. vprašanje, ki se je nanašalo na izpostavljeni pogoj, zapisal, da "vsebine v pogoju št. 8 obrazca 01 na 27 strani razpisne dokumentacije"â?? â??"ne bo spreminjal, kar pomeni, da vsebina pogoja 8 ostaja nespremenjena".

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer ugotavlja, da naročnik "s pogojem po dveh (2) zahtevanih referencah, ogroža konkurenco, saj tako oblikovan in zahtevan pogoj s predpisanim poslom ni objektivno opravičljiv", vendar pa po drugi strani zatrjuje, da ima "izkušnje v dveh (2) bolnišnicah", v katerih izvaja storitve čiščenja nekaj več kot leto dni. Ker je navedbe vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo razumeti v smislu, da vlagatelj sam priznava, da ima "izkušnje v dveh (2) bolnišnicah", v katerih izvaja storitve (dnevnega) čiščenja prostorov, ki ustrezajo vsebini postavljenega pogoja (razen v vsebini pogoja, ki zahteva, da ponudnik "navedeno čiščenje izvaja minimalno dve leti skupaj v zadnjih petih letih pred predmetnim razpisom"), nekaj več kot leto dni, Državna revizijska komisija omenjene vlagateljeve navedbe (v smislu zahteve, da mora ponudnik predložiti "vsaj dve (2) potrdili bolnišnice oz. bolnišnic, kjer opravlja dejavnost čiščenja") v nadaljevanju ni obravnavala. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ni izkazal, da mu je bila ali bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi zatrjevane (domnevne) kršitve naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Prav tako so vlagateljeve navedbe (trditvena podlaga) v tej smeri tako splošne, da Državna revizijska komisija tudi sicer, če bi jih obravnavala, vlagateljevemu zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu ne bi mogla ugoditi. Je pa Državna revizijska komisija v nadaljevanju omenjeno vlagateljevo navedbo obravnavala v smislu zahteve, da mora ponudnik predložiti potrdili bolnišnic, kjer opravlja dejavnost čiščenja, iz katerih mora izhajati, da ponudnik "navedeno čiščenje izvaja minimalno dve leti skupaj v zadnjih petih letih pred predmetnim razpisom" (poglavje "STROKOVNE ZAHTEVE, ki jih mora ponudnik izpolnjevati", 1. strokovna zahteva na strani 15 razpisne dokumentacije, oziroma 8. točka obrazca številka 1 - "POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOST!").

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na podlagi vsebine vlagateljevega zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu razbrati, da v njem navaja, da naročnikova zahteva, po kateri mora ponudnik, da zadosti določbam razpisne dokumentacije, storitve dnevnega čiščenja prostorov, kjer se odvija bolnišnična oziroma ambulantna ali druga dejavnost v okviru posamezne lokacije, izvajati minimalno dve leti skupaj v zadnjih petih letih "pred predmetnim razpisom", ni povezana s predmetom javnega naročila, je diskriminatorna in brez objektivno opravičljivih razlogov izloča potencialne ponudnike, neopravičeno privilegira dosedanjega izvajalca, omejuje konkurenco, krši načelo sorazmernosti, načelo enakopravne obravnave ponudnikov in "načelo osebne diskriminacije", prav tako pa onemogoča poslovanje pod enakimi pogoji z javnim sektorjem. Na podlagi vsebine vlagateljevega zahtevka za revizijo je v izpostavljenem delu razbrati tudi stališče vlagatelja, da bi v konkretnem primeru za (povsem enako kakovostno) izvedbo predmeta javnega naročila zadostovalo že, če bi naročnik zahteval, da morajo ponudniki izkazati, da so storitve dnevnega čiščenja prostorov, kjer se odvija bolnišnična oziroma ambulantna ali druga dejavnost v okviru posamezne lokacije, izvajali minimalno vsaj eno leto v zadnjih petih letih "pred predmetnim razpisom". Svoje stališče vlagatelj utemeljuje na način, da ima nekaj več kot enoletne izkušnje s storitvami čiščenja (prostorov) v dveh bolnišnicah, ki sta po načinu dela in namembnosti popolnoma primerljivi z razpisano, zato bi predmet zadevnega javnega naročila lahko izvajal povsem enakovredno in enako kvalitetno kot ponudnik, ki ima vsaj dvoletne izkušnje skupaj (v zadnjih petih letih "pred predmetnim razpisom") s storitvami čiščenja prostorov v dveh ustanovah, kjer se odvija bolnišnična oziroma ambulantna ali druga dejavnost v okviru posamezne lokacije.

    Iz ZJN-2 izhaja, da naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov med drugim zahteva tudi, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila (del tretjega odstavka 41. člena ZJN-2). Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo storitve tudi s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, in podobno oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta (del drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

    Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo postavitev zahteve, po kateri morajo ponudniki, da zadostijo določbam razpisne dokumentacije, storitve dnevnega čiščenja prostorov, kjer se odvija bolnišnična oziroma ambulantna ali druga dejavnost v okviru posamezne lokacije, izvajati minimalno dve leti skupaj v zadnjih petih letih "pred predmetnim razpisom", utemeljuje z zatrjevanjem, da je dve leti delovanja v bolnišnici minimalni pogoj, ki zagotavlja znanja in veščine čiščenja bolnišničnih prostorov po zahtevah, ki vključujejo tudi preprečevanje prenosa okužb preko predmetov, opreme in površin, s tem pa manjša tveganja za napake pri delu, ter dodaja, da je navedeni pogoj postavil na osnovi 15-letnih izkušenj (z notranjo organizacijo procesov čiščenja ter poznavanja sposobnosti prilagajanja zunanjih izvajalcev čiščenja potrebam bolnišnične higiene). Državna revizijska komisija sicer ne izključuje možnosti, da bi izkušnje naročnika, ki bi jih naročnik pri svojem delu sistematično spremljal in ustrezno analiziral, morda lahko narekovale postavitev zahteve v vsebini, ki v konkretnem primeru izhaja iz razpisne dokumentacije, vendar pa obenem ugotavlja, da naročnik (kot stranka revizijskega postopka) svojih zatrjevanj ni z ničemer izkazal (oziroma dokazal). Prav tako naročnik (na podoben način) ni izkazal (oziroma dokazal), da bi, kot zatrjuje sam, "Zmanjšanje tega pogoja" zahtevalo učenje in vzgajanje kadrov s strani strokovnih oseb na strani naročnika, ki pa naj bi jih naročnik ne imel na razpolago. Državna revizijska komisija sicer povsem razume, da je zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni (izjemoma pa tudi primarna zdravstvena dejavnost), ki jo (kot javni zdravstveni zavod) opravlja naročnik, izredno pomembna, odgovorna, občutljiva, zahtevna in visoko strokovna, pa tudi, da je potrebno pri dejavnosti, ki jo opravlja naročnik in se izvaja v javnem interesu, zasledovati cilj, da bi se tveganja za napake pri delu, povezane z delom naročnika, čim bolj zmanjšale oziroma privedle na minimum (upoštevaje bolnišnično higieno in preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb), vendar pa ob tem ne gre prezreti, da mora biti realizacija omenjenih ciljev skladna tudi z določbami ZJN-2. Namen pravil o javnem naročanju pa je prav v tem, da se vsem zainteresiranim in sposobnim ponudnikom zagotovi prost dostop do sklepanja poslov z naročniki.

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je strokovna zahteva (pogoj), ki izhaja iz poglavja "STROKOVNE ZAHTEVE, ki jih mora ponudnik izpolnjevati" (1. strokovna zahteva na strani 15 razpisne dokumentacije oziroma 8. točka obrazca številka 1 - "POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOST!"), sicer povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, vendar pa naročnik (v odločitvi o zahtevku za revizijo) ni uspel izkazati (in dokazati), da bi bila zahteva (pogoj), po kateri morajo ponudniki, da zadostijo določbam razpisne dokumentacije, storitve dnevnega čiščenja prostorov, kjer se odvija bolnišnična oziroma ambulantna ali druga dejavnost v okviru posamezne lokacije, izvajati minimalno dve leti skupaj v zadnjih petih letih "pred predmetnim razpisom", sorazmerna s predmetom zadevnega javnega naročila. Naročnik v povezavi z izpostavljeno zahtevo (pogojem) ni uspel izkazati (in dokazati) niti, da bi za njeno postavitev obstajali objektivno opravičljivi razlogi, da (do vlagatelja) ne bi bila diskriminatorna in da nedopustno ne bi omejevala konkurence med ponudniki (7., 9. in 10. člen ZJN-2, v povezavi s prvim in tretjim odstavkom 41. člena ter alinejo a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2). Zapisani zaključek še dodatno podkrepljuje naročnik sam s tem, ko v odločitvi o zahtevku za revizijo
    a) navaja, da so izkušnje naročnika takšne, da prvo leto sodelovanja z zunanjim izvajalcem čiščenja pomeni predvsem veliko učenja in medsebojnega sodelovanja (zlasti intenzivno vključevanje naročnikovih strokovnih oseb za bolnišnično higieno v proces dela), "v drugem letu pa je možno pričakovati samostojno obvladovanje dnevnih in obdobnih procesov čiščenja" (prvi odstavek na strani "8 od 11"),
    b) pogojno priznava, da je referenco ponudnika "sicer moč šteti tudi po enem letu pogodbenega sodelovanja z neko institucijo" (drugi odstavek na strani "8 od 11").

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija razveljavila razpisno dokumentacijo oddaje zadevnega javnega naročila (tudi)
    a) v drugi alineji 1. strokovne zahteve poglavja "STROKOVNE ZAHTEVE, ki jih mora ponudnik izpolnjevati" na strani 15 razpisne dokumentacije, in sicer v delu, ki se glasi "minimalno dve leti skupaj",
    b) v 8. točki obrazca številka 1 ("POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOST!") na strani "27 od 39" razpisne dokumentacije, in sicer v delu pod rubriko "DOKAZ", ki se glasi "minimalno dve leti skupaj".

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje (domnevne) kršitve naročnika v povezavi s 4. strokovno zahtevo, ki je v razpisni dokumentaciji določena na 15. strani.

    Državna revizijska komisija je v posledici sledila vlagateljevima dokaznima predlogoma "objava Obvestila o naročilu, predmetna Razpisna dokumentacija" (v povezavi z dokaznim predlogom "kot doslej.") in predlagana dokaza tudi izvedla.

    Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej pod poglavjem "STROKOVNE ZAHTEVE, ki jih mora ponudnik izpolnjevati" (v 4. strokovni zahtevi na strani 15) med drugim zahteval, da ima ponudnik "na dan oddaje ponudbe zaposlenih v izvajanju procesa čiščenja najmanj 250 ljudi (ponudnik bo za izpolnjevanje tega pogoja predložil v svojo ponudbo lastno pisno izjavo)". Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo vlagateljeve navedbe (trditvena podlaga) zelo splošne, saj vlagatelj zatrjuje le, da naročnik s citirano zahtevo razpisne dokumentacije (v povezavi z obsegom predmeta javnega naročila) krši načelo sorazmernosti, ustvarja osebno diskriminacijo, krši načela enakosti ter favorizira dosedanjega izvajalca. Vlagatelj tako na primer ne poda konkretnih razlogov, zaradi katerih naj bi bila citirana zahteva razpisne dokumentacije nesorazmerna, razlogov, zaradi katerih naj bi ustvarjala nedopustno osebno diskriminacijo, oziroma razlogov, zaradi katerih naj bi kršila načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Kljub navedenemu Državna revizijska komisija zaključuje, da je šteti, da je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo v omenjenem delu smiselno ugodil že sam, saj je v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal, da je pri "navedbi pogoja 7a v obrazcu 3 na strani 26" (pravilno: v obrazcu številka 1; opomba Državne revizijske komisije) "prišlo do tiskarske napake, ki jo naročnik na tem mestu popravlja in sicer, se po novem navedeni pogoj glasi: " 7a da ima ponudnik na dan oddaje ponudbe zaposlenih v izvajanju procesu čiščenja minimalno 100 oseb." Državna revizijska komisija namreč
    - ocenjuje, da v konkretnem primeru do tiskarske napake ni prišlo, saj je zahteva, da ima ponudnik "na dan oddaje ponudbe zaposlenih v izvajanju procesa čiščenja najmanj 250 ljudi", zapisana tudi pod poglavjem "STROKOVNE ZAHTEVE, ki jih mora ponudnik izpolnjevati" (v 4. strokovni zahtevi na strani 15). Ob tem se naročnik v navezavi nanjo ne sklicuje, da je (tudi) v tem delu prišlo do tiskarske napake,
    - ocenjuje, da naročnik s citirano navedbo, ki izhaja iz odločitve o zahtevku za revizijo, izkazuje, da njegova zahteva, da ima ponudnik "na dan oddaje ponudbe zaposlenih v izvajanju procesa čiščenja najmanj 250 ljudi", ni bila ustrezna oziroma skladna z ZJN-2.
    Prav tako Državna revizijska komisija pripominja, da naročnik v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila ne more določiti nove vsebine zahteve oziroma pogoja razpisne dokumentacije, kot je to storil v zadevnem primeru. Postopek oddaje javnega naročila in revizijski postopek sta namreč dva različna in medsebojno ločena postopka, naročnik pa določbam razpisne dokumentacije lahko poda novo vsebino oziroma lahko določbe razpisne dokumentacije spreminja ali dopolnjuje zgolj v postopku oddaje javnega naročila (ne pa v odločitvi o zahtevku za revizijo), pa še to le ob spoštovanju omejitev, ki izhajajo iz ZJN-2.

    Glede na dejstvo, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal, da je pri "navedbi pogoja 7a v obrazcu 3 na strani 26" (pravilno: v obrazcu številka 1; opomba Državne revizijske komisije) "prišlo do tiskarske napake, ki jo naročnik na tem mestu popravlja in sicer, se po novem navedeni pogoj glasi: " 7a da ima ponudnik na dan oddaje ponudbe zaposlenih v izvajanju procesu čiščenja minimalno 100 oseb", omenjena vsebina pa je neločljivo povezana s 4. strokovno zahtevo (pogojem), ki je v razpisni dokumentaciji določena na 15. strani, je Državna revizijska komisija razpisno dokumentacijo razveljavila tudi v 4. strokovni zahtevi poglavja "STROKOVNE ZAHTEVE, ki jih mora ponudnik izpolnjevati" na strani 15, in sicer v delu, v katerem je navedena številka "250".

    V povezavi z vlagateljevo navedbo, v kateri se sprašuje, "ali je pogoj 4 osebe sorazmeren s predmetom javnega naročila, saj bi glede na zahtevano, ponudnik moral na petindvajset (25) delavcev"â?? â??"zagotavljati enega (1) sanitarnega inženirja (ali drugo osebo zdravstvene smeri-VI. stopnje) ki bi opravljal zgolj nadzor", Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre zgolj za vprašanje, ki se poraja vlagatelju, zato izpostavljene navedbe ni mogoče razumeti v smislu zatrjevanja (navajanja) kršitev naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

    V povezavi z vlagateljevo navedbo, ki jo v zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje v sklopu doslej izpostavljenih navedb, sicer pa se nanaša na 6. strokovno zahtevo (pogoj), ki je v razpisni dokumentaciji določena na 15. strani (po zatrjevanju vlagatelja pa naj bi bila neupravičena in nezakonita, saj bi naročnik moral dati možnost, da izbrani ponudnik sklene podjemno pogodbo ali redno delovno razmerje šele po pridobitvi posla), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, to je neskladja naročnikovih ravnanj z določbami ZJN-2 oziroma s pravili javnega naročanja. Naročnik je namreč, kot v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje tudi sam, za izpolnjevanje pogoja "da bo v celoti izpolnil naročnikove kadrovske zahteve in sicer" "da bo zagotovil za proces izvajanja čiščenja pri naročniku minimalno 100 oseb, ki izpolnjujejo" strokovne zahteve, v razpisni dokumentaciji (pod poglavjem "STROKOVNE ZAHTEVE, ki jih mora ponudnik izpolnjevati" v 6. strokovni zahtevi na strani 15, pa tudi v točki 11.2. obrazca številka 1) dejansko predvidel zgolj predložitev lastne pisne izjave, "ker bo izbrani ponudnik verjetno moral po pridobitvi posla skleniti ustrezne podjemne pogodbe za izvajanje čiščenja pri naročniku" (prvi odstavek na strani "9 od 11" odločitve o zahtevku za revizijo). Iz navedenega torej izhaja, da bo moral ponudnik, katerega ponudba bo izbrana kot najugodnejša, ustrezne pogodbe z osebami, ki bodo izvajale predmet zadevnega javnega naročila in izpolnjujejo strokovne zahteve, skleniti šele "po pridobitvi posla".

    Državna revizijska komisija nadalje v povezavi z vlagateljevimi navedbami, po katerih naročnik z zahtevo, "da mora ponudnik za izvajanje čiščenja pri naročniku zagotavljati minimalno 100 zaposlenih" "ustvarja osebno diskriminacijo, krši načela enakosti, sorazmernosti in ne nazadnje favorizira dosedanjega izvajalca storitve", ugotavlja, da so te tako pavšalne, da jih ni mogoče preizkusiti. Vlagatelj namreč citiranih navedb ni konkretiziral, v zvezi z njimi pa tudi ni navajal pravno relevantnih dejstev, niti zanje ni ponudil pravno relevantnih dokazov. ZRPJN tako v četrtem odstavku 12. člena jasno določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti tako kršitve kakor tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zelo podoben zaključek pa gre napraviti tudi na podlagi določb 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3, Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 102/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 45/2008 - ZArbit, 45/2008, 111/2008 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 121/2008 - sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 47/2009 - sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 48/2009 - popravek sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije in 57/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja. Zahtevek za revizijo je namreč namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZRPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Zavezuje ga, da v zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, za trditve o teh dejstvih pa ponudi tudi ustrezne pravno relevantne dokaze. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki določa, da morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, mora tako tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati (oziroma predlagati izvedbo ustreznih dokazov), posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko (v konkretnem primeru vlagatelja), ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da je IV. alineja 6. strokovne zahteve (pogoja), ki je v razpisni dokumentaciji določena na 15. strani, nedopustna, saj se z njo posega v človekovo zasebnost. Vlagatelj dodaja, da pred zaposlitvijo čistilcev nima pravice zahtevati oziroma pogojevati zaposlitve z obvezo do cepljenja proti hepatitisu B.

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija najprej izvedla vlagateljev dokazni predlog "predmetna Razpisna dokumentacija" (v povezavi z dokaznim predlogom "kot doslej"). Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej pod poglavjem "STROKOVNE ZAHTEVE, ki jih mora ponudnik izpolnjevati" (v 6. strokovni zahtevi na strani 15) med drugim določil, da mora vsak ponudnik izpolnjevati tudi zahtevo, "da bo v celoti izpolnil naročnikove kadrovske zahteve in sicer :"
    1) "da ima zaposlenih minimalno 5 delavcev za vodenje in nadzor, ki izpolnjujejo naslednje strokovne zahteve naročnika:" "so cepljene proti hepatitisu B" (podtočka 1) 6. strokovne zahteve na strani 15 razpisne dokumentacije),
    2) "da bo zagotovil za proces izvajanja čiščenja pri naročniku minimalno 100 oseb, ki izpolnjujejo naslednje strokovne zahteve naročnika:" "cepljenje proti hepatitisu B" (podtočka 2) 6. strokovne zahteve na strani 15 razpisne dokumentacije, pa tudi točka 11.2. obrazca številka 1).

    Ker Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo
    - kršitve naročnika v tem delu navezuje zgolj na 6. strokovno zahtevo na strani 15 razpisne dokumentacije (posredno pa tudi na točko 11.2. obrazca številka 1),
    - razlaga, da v primeru, če bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, pred zaposlitvijo čistilcev nima pravice zahtevati oziroma pogojevati zaposlitve z obvezo do cepljenja proti hepatitisu B (vlagatelj torej zatrjevano kršitev veže na čistilce, ne pa na primer na delavce za vodenje in nadzor),
    je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu obravnavala v smislu, da vlagatelj v njem zatrjuje naročnikove kršitve v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (le) glede podtočke 2) 6. strokovne zahteve na strani 15 razpisne dokumentacije in točke 11.2. obrazca številka 1.

    V posledici zaključka, napravljenega v prejšnjem odstavku te odločitve (sklepa), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (drugi odstavek 19. člena ZRPJN) ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje zadevnega javnega naročila glede podtočke 2) 6. strokovne zahteve na strani 15 razpisne dokumentacije in točke 11.2. obrazca številka 1. Takšen zaključek je Državna revizijska komisija napravila na podlagi določb
    - Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list Republike Slovenije, številka 33/2006 - ZNB-UPB1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o nalezljivih boleznih), iz katerega med drugim izhaja, da je cepljenje proti hepatitisu B obvezno (prvi odstavek 22. člena),
    - Pravilnika o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjenjem nalezljivih bolezni (Uradni list Republike Slovenije, številka 16/1999, 58/2001, 50/2005 in 92/2006), sprejetega na podlagi 22. člena Zakona o nalezljivih boleznih, iz katerega izhaja, da je cepljenje proti hepatitisu B med drugim obvezno tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe (17. člen),
    - Programa imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2009, iz katerega med drugim na straneh 15 in 16 (točka 1.4) izhaja, da je cepljenje proti hepatitisu B obvezno tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe,
    - Pravilnika o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list Republike Slovenije, številka 16/1999), sprejetega na podlagi 8., 14., 18., 20. in 40. člena Zakona o nalezljivih boleznih,
    - Pravilnika o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (Uradni list Republike Slovenije, številka 74/1999 in 92/2006), sprejetega na podlagi 45. člena Zakona o nalezljivih boleznih.

    Kot izhaja iz omenjenih predpisov, je cepljenje proti hepatitisu B (že na podlagi zakona in podzakonskih predpisov) obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, torej tudi za osebe, ki bodo v imenu in za račun ponudnika izvajale predmet ("HIGIENA PROSTOROV IN OPREME V BOLNIšNICI") zadevnega javnega naročila. Slednje osebe bodo namreč pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B oziroma bi pri svojem delu lahko prenesle okužbo na druge osebe. Omenjeni zaključek smiselno potrjuje tudi navedba naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek točke IV. na strani "9 od 11"), v kateri je zapisal, da je cepljenje proti krvno prenosljivim virusom, kot je hepatitis B, opredeljeno "kot obveza za zdravstvene delavce in sodelavce, kar čistilke v bolnišnici zagotovo so. Zbiranje odpadkov in delno izvajanje transporta odpadkov vključuje tudi možnost stika s krvavimi odpadki in zato je cepljenje pogoj za varno delo in preprečevanje bolezni".

    Prav tako iz podtočke 2) 6. strokovne zahteve na strani 15 razpisne dokumentacije (in točke 11.2. obrazca številka 1) izhaja, da je naročnik v njej določil, da mora vsak ponudnik izpolnjevati tudi zahtevo, da bo za proces izvajanja čiščenja pri naročniku zagotovil minimalno 100 oseb, ki izpolnjujejo tudi naročnikovo strokovno zahtevo "cepljenje proti hepatitisu B". Iz navedene zahteve ne izhaja, da bi morale biti osebe, ki jih bo moral ponudnik (vlagatelj) zagotoviti za proces izvajanja čiščenja pri naročniku, cepljene proti hepatitisu B pred njihovo zaposlitvijo pri ponudniku (vlagatelju), kakor to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Cepljenje proti hepatitisu B je naročnik namreč vezal na proces izvajanja čiščenja (torej na izvedbeno fazo zadevnega javnega naročila), pred tem pa zgolj na zagotovilo ponudnika (vlagatelja), da bo za proces izvajanja čiščenja pri naročniku (pod pogojem, da bo njegova ponudba izbrana kot najugodnejša in bo sklenil pogodbo z naročnikom, pa tudi pod pogojem, da bo izvedena uspešna primopredaja) zagotovil minimalno 100 oseb, ki izpolnjujejo tudi naročnikovo strokovno zahtevo "cepljenje proti hepatitisu B", ni pa ga vezal na trenutek zaposlitve (čistilcev oziroma čistilk) oziroma na čas pred zaposlitvijo pri ponudniku (vlagatelju). Omenjeni zaključek smiselno potrjuje tudi odgovor naročnika na vprašanja številka 2 (z dne 30. oktobra 2009, datum objave 06. november 2009, 13:06), objavljen na Portalu javnih naročil pod številko objave JN8620/2009, v katerem je med drugim zapisal: "Ponudnik zagotavlja za vse izvajalce del pred pričetkom dela precepljenost proti hepatitisu B. Ponudnik bo ob primopredaji naročniku predložil dokazilo o precepljenosti svojih izvajalcev proti hepatitisu B oz. potrdilo, da so njegovi izvajalci del v postopku cepljenja proti hepatitisu B.
    Ponudnik torej v ponudbo priloži kot dokazilo svojo pisno izjavo, da bo to zagotovil.". Na navedeno v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek točke IV. na strani "9 od 11") upravičeno opozarja tudi naročnik, ko zapiše, da iz navedenega izhaja, da "ponudnik naročniku dostavi navedeno dokazilo o precepljenosti šele ob primopredaji to je v 3 mesecih od sklenitve pogodbe z naročnikom, kar pomeni, da bo izbrani ponudnik že moral imeti sklenjene morebitne podjemne pogodbe s svojimi izvajalci čiščenja".

    Glede na dosedanjo obrazložitev na izpostavljeni zaključek Državne revizijske komisije ne vpliva niti zatrjevanje vlagatelja, da, kot "je iz aktualnih javno objavljenih informacij tudi razvidno, ni možno prisiliti niti zdravniškega oz., ostalega zdravstvenega osebja v cepljenje (primer H1N1)". Pri tem ne gre spregledati, da cepljenje proti novi gripi (H1N1), kot to upravičeno opozarja že naročnik, "ni opredeljeno kot obvezno cepljenje, sploh pa to ni bil predmet razpisne dokumentacije, saj naročnik to ni zahteval".

    Kot slednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da je kvadratura glede lokacije 14, ob upoštevanju obrazca 4 (predračuna) in priloge obrazca 4, zmanjšana oziroma kontradiktorna, pa tudi, da je naročnikov izračun bruto kvadratur v obrazcu 4 (predračun) v vseh primerih, kjer je po svoji formuli podajal bruto kvadrature za 5 ali 6 dnevno čiščenje na teden, zavajajoč. Vlagatelj zaključuje, da naročnik z navajanjem napačnih formul, izračunov, let in kvadratur zavaja vlagatelja ter onemogoča pripravo kvalitetne in konkurenčne ponudbe.

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevim dokaznim predlogom "objava Obvestila o naročilu, predmetna Razpisna dokumentacija objava Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku" (v povezavi z dokaznim predlogom "kot doslej.") in predlagane dokaze tudi izvedla.

    Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej
    - pod poglavjem "III. STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA" (na strani 11) v seznamu lokacij, ki so vključene v "javni razpis za splošno higieno prostorov in opreme v UKCL, oktober 2009", zavedel tudi skupne prostore in steklene površine, Zaloška 7 (rubrika "C LOKACIJE - PISARNIšKI PROSTORI, VHODI IN AVLE"),
    - pod poglavjem "Opis osnovnih načel izvajanja postopkov higiene prostorov in opreme v Univerzitetnem kliničnemu centru Ljubljana" zapisal, da so površine prostorov "v netu in bruto vrednosti" priloga razpisne dokumentacije (predzadnji odstavek na strani 13), pa tudi, da neto površine zajemajo talne površine prostorov, bruto površine pa talne in zgornje površine ter zahtevano pogostnost čiščenja (zadnji odstavek na strani 14),
    - v 14. vrstici obrazca številka 4 ("Predračun", stran 33) za lokacijo številka 14 ("Skupni prostori in steklene površine, Zaloška 7") navedel bruto površino 539,66 m², pa tudi, kaj je v navedeno bruto površino na posamezni lokaciji zajeto.

    Ob vpogledu v objavo na Portalu javnih naročil (z dne 20. oktobra 2009, številka objave JN8620/2009) je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik na prošnjo enega od ponudnikov, ki se je glasila "Prosim za natančno pojasnilo in formulo za posamezno lokacijo kako je iz neto kvadrature 27.472,00 izračunana bruto kvadratura 539,66", odgovoril na sledeč način: "Upoštevajte kvadraturo navedeno v predračunu." in "Izračun bruto površin se sorazmerno zmanjša na podlagi frekvenc čiščenja." (odgovor na vprašanje številka 9 - z dne 22. novembra 2009, datum objave 25. november 2009, 14:14).

    Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na podlagi določb razpisne dokumentacije jasno razvidno, da neto površine (v povezavi s predmetom zadevnega javnega naročila) zajemajo talne površine prostorov, bruto površine (v povezavi s predmetom zadevnega javnega naročila) pa talne in zgornje površine ter zahtevano pogostnost čiščenja, pa tudi, da je v bruto površini 539,66 m² za lokacijo številka 14 ("Skupni prostori in steklene površine, Zaloška 7") zajeto:
    - vsa dnevna, temeljita in generalna čiščenja
    - zahtevana frekvenca čiščenja, razvidna po prilogi številka 1 razpisne dokumentacije
    - čiščenje steklenih površin, okenskih okvirjev in polic
    - vzdrževanje in čiščenje žaluzij in rolet enkrat letno, ob enem od rednih čiščenj oken
    - čiščenje in redno vzdrževanje tepihov, predpražnikov in oblazinjenega pohištva
    - temeljita čiščenja talnih površin, nanos talnih premazov, kristalizacija kamnitih površin 1-krat letno in poliranje premazanih tal 1-krat mesečno
    - preventivno točenje vode po navodilih higienika na lokacijah
    - intervencije v primeru spusta vode ali klimatskih vplivov (sneg, dež) zaradi večjega vnosa umazanije v prostore.
    Pri pripravi ponudbe je bilo potrebno upoštevati (bruto) kvadraturo, navedeno v predračunu. V posledici navedenega gre torej pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek točke V. na strani "10 od 11") zatrjuje, da "Neto kvadratura predstavlja velikost prostorov na razpisanih lokacijah. Bruto kvadratura pa predstavlja vse, kar je navedeno pod opombo označeno z ** v obrazcu predračuna na strani 33 razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo." Po drugi strani pa v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ne gre pritrditi vlagatelju, ki zatrjuje, da je, ker se neto kvadrature 27.427,00 m² (pravilno: 27.472,00 m²; opomba Državne revizijske komisije) za lokacijo številka 14 ("Skupni prostori in steklene površine, Zaloška 7") zmanjšajo na 539,66 m², podatek "zavajajoč, saj naročnik pri njem ne upošteva več razlage, ki jo je navedel na strani 14 Razpisne dokumentacije; citirano: "â??neto površine - zajemajo talne površine prostorov", konec citata. V neto kvadraturi naročnik tako sedaj upošteva različna čiščenja, različnih površin, ki niso samo talne".

    Prav tako vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati, da naročnik v "odgovoru kvadrature spreminja v; citirano: "â??dva prisotna čistilca po 8 ur", konec citata". V povezavi z navedenim gre namreč kot prvo ugotoviti, da vlagatelj niti ne pojasni, zakaj naročnik v odgovorih na vprašanja (v izpostavljenem delu) ne bi smel spremeniti razpisne dokumentacije, saj naročnik razpisne dokumentacije ne sme več spreminjati ali dopolnjevati po poteku roka za prejem ponudb (tretji odstavek 71. člena ZJN-2, v povezavi z drugim odstavkom istega člena), vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil pred rokom, ki ga je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila določil za sprejemanje ponudb. Iz zahtevka za revizijo tudi ni razbrati, da bi vlagatelj morebiti zatrjeval kršitev drugega odstavka 81. člena ZJN-2. V povezavi z navedenim gre kot naslednje ugotoviti tudi, da je naročnik v odgovorih na vprašanja enega od potencialnih ponudnikov odgovoril
    - "Dnevna prisotnost ni obvezujoča, je pa potrebno prilagoditi organizacijo dela v doseganju čistosti velikih površin in razdalj. Do sedaj sta bila na teh delih dnevno prisotna dva čistilca po 8 ur" (odgovor na vprašanje številka 8 - z dne 22. novembra 2009, datum objave 25. november 2009, 14:11)
    - da je površina "navedena v predračunu v številki, ki jo obvladujeta sedaj dva čistilca po 8 ur dnevno" (odgovor na vprašanje številka 9 - z dne 22. novembra 2009, datum objave 25. november 2009, 14:14),
    na podlagi česar se da zaključiti, da se je naročnik pri navajanju števila čistilcev ("dva čistilca po 8 ur dnevno") skliceval na pretekle izkušnje, ki jih je imel z dosedanjimi izvajalci (naročnik je navedel, "koliko oseb navedeno čiščenje obvladuje pri naročniku sedaj"). Citiranih odgovorov naročnika torej ni mogoče razumeti v smislu zahtev po tem, da bi moral vsak ponudnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila zagotoviti "â??dva prisotna čistilca po 8 ur".

    Kljub navedenemu pa je potrebno pritrditi vlagatelju v delu zahtevka za revizijo, v katerem izpostavlja bruto površino (kvadraturo) 539,66 m² za lokacijo številka 14 ("Skupni prostori in steklene površine, Zaloška 7"), ki izhaja iz obrazca številka 4 ("Predračun", stran 33), v povezavi s tabelo, v elektronski obliki poimenovano "IENJES~1" (v nadaljnjem besedilu: podrobna tabela kvadratur za omenjeno lokacijo). Res je namreč, da Državna revizijska komisija (tudi ob upoštevanju navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ki so v izpostavljenem delu zelo splošne in neprepričljive) ni mogla ugotoviti, zakaj bi bruto površina (kvadratura) 539,66 m² za lokacijo številka 14 ("Skupni prostori in steklene površine, Zaloška 7"), v podrobni tabeli kvadratur za omenjeno lokacijo navedena v vrstici, poimenovani "SKUPAJ", bila različna od seštevka vseh bruto površin (kvadratur) stolpca "Bruto kvadratura". Že poimenovanje vrstice ("SKUPAJ") namreč napeljuje na sklep (kot to upravičeno poudarja že vlagatelj), da bo številka, navedena v njej, predstavljala seštevek bruto površin (kvadratur) stolpca "Bruto kvadratura". Pa temu ni tako. Državna revizijska komisija je ob seštevanju vseh postavk omenjenega stolpca ("Bruto kvadratura") zaključila, da znaša seštevek postavk, za katere so bruto površine (kvadrature) vnesene, 1.268,23(2) m² (torej toliko, kot v zahtevku za revizijo zatrjuje že vlagatelj).

    Prav tako gre pritrditi vlagatelju v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na formulo, po kateri je naročnik računal, da ima mesec povprečno 4 tedne "in v primeru 6 dnevnega tedna potrebo po čiščenju 24 dni na mesec X 12 mesecev ima leto- 288" (dni). Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik sicer lahko določi obdobje (leto), ki ni enako koledarskemu letu, vendar pa v konkretnem primeru navedena formula ni usklajena z določbami (vzorca) pogodbe. Iz (vzorca) pogodbe je namreč razvidno, da je oziroma bo predmet pogodbe izvajanje storitev higiene prostorov in opreme v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije in ponudbe (prvi odstavek 1. člena vzorca pogodbe), torej 288 + 48 dni = 336 dni, pri čemer pa se pogodba sklepa za dobo 12 mesecev z možnostjo podaljšanja in sicer v obliki aneksa do maksimalno štirih let (4. člen vzorca pogodbe). V posledici navedenega dejansko ni jasno, kakor to v zahtevku za revizijo poudarja že vlagatelj, ali naročnik (glede na določbo, da se pogodba sklepa za dobo 12 mesecev z možnostjo podaljšanja, pa tudi določbo, da je predmet pogodbe izvajanje storitev v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije in ponudbe) od bodočega ponudnika zahteva izvajanje predmeta konkretnega javnega naročila tudi za preostale dni do konca koledarskega leta (in če, za koliko dni) ali le za 336 dni v koledarskem letu. Navedena nejasnost je še toliko bolj poudarjena ob ugotovitvi, da se po eni strani izvajalec s podpisom (vzorca) pogodbe zaveže, da bo storitev v celoti ustrezala zahtevam naročnika, kot izhaja(jo) iz razpisne dokumentacije (drugi odstavek 1. člena vzorca pogodbe), po drugi strani pa naročnik za obsežen del storitev, ki so predmet zadevnega javnega naročila, zahteva, da se izvajajo vsak dan (nekatere tudi večkrat dnevno). Že po naravi stvari je tako težko verjeti, da se na primer higiena (čiščenje) operacijskih prostorov, ki se sicer glede na frekvenco izvaja 4 krat dnevno, glede na izpostavljene določbe (vzorca oziroma) bodoče pogodbe ne bi izvajala preostale dni v času veljavnosti pogodbe (12 mesecev z možnostjo podaljšanja in sicer v obliki aneksa do maksimalno štirih let). Če pa je temu vseeno tako, bi moral naročnik tako pomembno dejstvo v razpisni jasno navesti na način, da bi bilo vsakemu razumno obveščenemu in povprečno skrbnemu ponudniku (za katerega se domneva, da je izkušen pri predlaganju ponudb na svojem posebnem področju in se od njega pričakuje, da ima splošno znanje in razumevanje ključnih pravnih stališč, ki vplivajo na trge, na katerih deluje) to jasno pri pripravi ponudbe. Jasnost razpisne dokumentacije namreč navadno pogojuje tudi jasnost ponudbe ter preprečuje njeno morebitno dopolnjevanje in pojasnjevanje, le takšna razpisna dokumentacija pa omogoča ne le oddajo popolnih ponudb, temveč tudi pridobitev medsebojno primerljivih ponudb. Čeprav primerljivost res ni izrecno zapisana kot načelo, je potrebno ugotoviti, da zahteva po primerljivosti izhaja iz načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), saj mora naročnik, skladno s prvim odstavkom 9. člena ZJN-2 zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Ker naročnik razpisne dokumentacije v izpostavljenem delu ni pripravil na način, da bi bile njene določbe vsakemu razumno obveščenemu in povprečno skrbnemu ponudniku jasne pri pripravi ponudbe, je s tem kršil 8. člen (načelo transparentnosti javnega naročanja) in 9. člen (načelo enakopravne obravnave ponudnikov), v povezavi z 71. členom ZJN-2.

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu ugodila in razpisno dokumentacijo razveljavila tudi v naslednjih delih:
    a) v vrstici, poimenovani "SKUPAJ", stolpca "Bruto kvadratura", ki izhaja iz podrobne tabele kvadratur za lokacijo številka 14 ("Skupni prostori in steklene površine, Zaloška 7"), v elektronski obliki poimenovane "IENJES~1", v kateri je navedena bruto površina (kvadratura) 539,66 m²,
    b) podatke stolpca "Bruto površina v m²", ki izhaja iz predračuna (obrazec številka 4), in sicer za vseh 14 lokacij,
    c) podatke glede izračuna bruto površine (kvadrature) za vse lokacije v vseh delih razpisne dokumentacije, v katerih so izračunani po formuli, po kateri ima mesec povprečno 4 tedne "in v primeru 6 dnevnega tedna potrebo po čiščenju 24 dni na mesec X 12 mesecev ima leto- 288" (dni).
    Državna revizijska komisija določb vzorca pogodbe ni razveljavila, saj je ocenila, da bi bilo nesorazmerno razveljaviti tudi omenjene določbe v primeru, ko je razveljavila že dele razpisne dokumentacije, ki izhajajo iz gornjih alinej od a) do c). Naročnik bi ugotovljeno nejasnost razpisne dokumentacije namreč lahko odpravil že z vnosom novih podatkov za vseh 14 lokacij v stolpec "Bruto površina v m²", ki izhaja iz predračuna (obrazec številka 4), pa tudi z ustreznimi dopolnitvami oziroma pojasnili razpisne dokumentacije (zlasti v delih, v katerih so podatki glede izračuna bruto površine (kvadrature) za lokacije izračunani po formuli, po kateri ima mesec povprečno 4 tedne "in v primeru 6 dnevnega tedna potrebo po čiščenju 24 dni na mesec X 12 mesecev ima leto- 288" dni). Državna revizijska komisija naročnika v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN napotuje, da določbe razpisne dokumentacije v izpostavljenih delih medsebojno uskladi na način, da bodo vsakemu razumno obveščenemu in povprečno skrbnemu ponudniku pri pripravi ponudbe jasne, zlasti še v delu bruto površin (kvadratur) za vseh 14 lokacij ter v delu vzorca pogodbe (v delu določb o dobi, za katero se pogodba sklepa).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da "mu naročnik povrne stroške revizije, kakor so priglašeni v stroškovniku, v petnajstih (15-ih) dneh, od dneva odločitve naročnika, da ne bo izvršbe". Ob vpogledu v stroškovnik je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njem navedeno "Plačana taksa v višini 5.000 EUR".

    V zadevnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila "HIGIENA PROSTOROV IN OPREME V BOLNIšNICI" je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel delno, zato je Državna revizijska komisija kot (celotne) potrebne stroške vlagatelja, nastale z revizijo, upoštevala strošek takse (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 eurov (EUR). Glede na ugotovljeni uspeh vlagatelja v predmetnem postopku, ki ga je z vidika pravovarstvenega predloga Državna revizijska komisija ocenila na štiri petine, je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne stroške, nastale z revizijo, priznala stroške v višini 4.000,00 eurov (EUR).

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 4.000,00 evrov (EUR), in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 16. februarja 2010


    Predsednica senata
    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije


    Vročiti:
    - UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
    - CELOVITE STORITVE, d. o. o., Ulica Eve Lovše 19, 2000 Maribor
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran