018-312/2009 Mestna občina Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Maje Bilbija kot predsednice senata, članice mag. Nataše Jeršič in predsednice Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Obnova, sanacija in adaptacija ter novogradnja minoritskega samostana za potrebe lutkovnega gledališča v Mariboru II. faza", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba TSE d.o.o., Tržaška cesta 126, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.2.2010 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 30.11.2009, se zavrže.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.7.2009 sprejel sklep, da se predmetno javno naročilo "Obnova, sanacija in adaptacija ter novogradnja minoritskega samostana za potrebe lutkovnega gledališča v Mariboru II. faza" izvede po odprtem postopku. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil, dne 11.8.2009, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN6437/2009. Dne 6.11.2009 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je za III. sklop- avdio/video tehnika kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo DAT-CON d.o.o., Polzela 136a, Polzela (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 30.11.2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje pravilnost svoje ponudbe. Vlagatelj navaja, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel, da sta bili dve ponudbi, med njimi tudi vlagateljeva, nesprejemljivi in nepravilni, pri čemer iz obrazložitve odločitve naj ne bi bilo razvidno, ali je ti dve ponudbi, glede na izrecno ugotovitev o njuni nepravilnosti, izločil iz nadaljnjega postopka. V zvezi z naročnikovimi navedbami iz dodatne obrazložitve, da finančno zavarovanje ne pokriva celotnega obdobja veljavnosti ponudbe in da vsebuje dodatni pogoj, vlagatelj pojasnjuje, da so takšni zaključki neutemeljeni in zmotni. Naročnik je po vlagateljevih navedbah od ponudnikov zahteval predložitev ponudb za časovni okvir 90 dni, šteto od dneva odpiranja ponudb. Slednje po vlagateljevih navedbah pomeni, da je naročnik zahteval veljavnost ponudb do 22.12.2009, upoštevaje dan odpiranja ponudb, ki je bilo izvedeno 23.9.2009. Rok veljavnosti vlagateljeve ponudbe je bil določen na 30.12.2009, torej na daljše obdobje, kot ga je kot pogoj za pravilnost ponudbe določil naročnik. Glede dodatnega pogoja v izjavah bank o garanciji za resnost ponudbe in odpravi napak v garancijskem obdobju ter očitku, da finančno zavarovanje ne pokriva celotnega obdobja veljavnosti ponudbe, pa vlagatelj pojasnjuje, da dodaten tekst v izjavi banke ne predstavlja dodatnega pogoja, pač pa je povsem običajen v poslovni praksi. Na podlagi navedenega so po vlagateljevih navedbah naročnikovi zaključki glede vlagateljeve ponudbe neutemeljeni in zmotni. V nadaljevanju vlagatelj izpodbija veljavnost ponudbe izbranega ponudnika in navaja, da ponujeni zvočniki JBL MRX512M ne predstavljajo aktivnega zvočniškega sistema, saj nima vgrajenih ojačevalnikov, zaradi česar tehnično in funkcionalno ne ustreza naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Poleg tega je izbrani ponudnik ponudil projekcijsko platno SCREENLINE LODO WHITE ICE/CORAL. Tip WHITE ICE po vlagateljevih navedbah predstavlja en model materiala platna, tip CORAL pa drug model materiala platna, medtem ko model WHITE ICE/CORAL po vlagateljevih navedbah ne obstaja, zaradi česar vlagateljeva ponudba ne ustreza naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Poleg tega je izbrani ponudnik ponudil predojačevalnik tipa RCF PR4092+, ki ima popačenje 0,3 % ali manjše, torej po zatrjevanju vlagatelja večje, kot pa je to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Ponujeni ojačevalnik RCF UP1123+ pa ima popačenje enako ali manjše od 2 % (pri 1kHz), razmerje signal/šum večje ali enako 75 dB, nima pa relejske zaščite proti enosmerni napetosti na izhodu, kar pomeni da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza naročnikovim zahtevam. Poleg tega je izbrani ponudnik ponudil proizvod RCF BM 3067, ki po vlagateljevih navedbah nima vgrajene funkcije nastavljive glasnosti, zaradi česar ne ustreza naročnikovim zahtevam. Pri zahtevi glede ozvočenja prostorov je izbrani ponudnik ponudil model RCF DM41 s karakteristikami: woofer 3,5 inch, SPL 1 watt/1m je 87 dB, SPL max peak je 102 dB, kar po vlagateljevih navedbah prav tako ne ustreza naročnikovim zahtevam.

Na podlagi navedenega vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti javnih naročil, ki od naročnika terja, da izvede javno naročanje na način, ki zagotavlja gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 24.12.2009, revizijski postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, ker v roku dvajsetih dni ni prejel naročnikove odločitve o vloženem zahtevku za revizijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 29.12.2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 30.12.2009, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je naročnika večkrat pozvala na dopolnitev odstopljene dokumentacije, dne 22.1.2009 pa je na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN od SKB banke d.d. zahtevala dodatna pojasnila v zvezi z izjavo za izdajo bančne garancije in jih dne 28.1.2009 tudi prejela.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija najprej presojala izpolnjevanje zakonskih pogojev za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

ZRPJN v 2. odst. 16. člena določa, da v primeru, če vlagatelj zahtevka za revizijo v 20. dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prejšnjega odstavka, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Navedeno pomeni, da 20-dnevni rok prične teči od prejema popolnega revizijskega zahtevka. Popolnost slednjega pa določa 4. odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti: 1. naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo, 2. naziv naročnika, 3. javno naročilo oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti, 4. kršitve, 5. dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, in 6. potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj dne 30.11.2009 pri naročniku pravočasno vložil revizijski zahtevek. Naročnik je dne 1.12.2009 prejel popolni revizijski zahtevek, od katerega je tudi pričel teči rok za sprejem odločitve. Vlagatelj je dne 24.12.2009 vložil nadaljevanje pred Državno revizijsko komisijo, in sicer po izteku 20 dnevnega roka za sprejem naročnikove odločitve. Pri tem gre ugotoviti, da je naročnik sicer svojo odločitev sprejel 16.12.2009, vendar jo je vlagatelju odposlal šele 24.12.2009, kakor to izhaja iz naročnikovega potrdila o odhodni pošti št. 57990/2009. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da so zakonske predpostavke iz 2. odstavka 16. člena ZRPJN izpolnjene in da je vlagatelj pravočasno vložil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ki je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročanja. Slednja naj bi bila po naročnikovi oceni nesprejemljiva in nepravilna, saj naj bi predloženi izjavi banke vsebovali dodatni pogoj, medtem ko finančno zavarovanje naj ne bi pokrivalo celotnega obdobja veljavnosti ponudbe.

Državna revizijska komisija je pri presoji predmetnega spora v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila, ponudbo vlagatelja, pojasnila SKB banke d.d., potrdila o odhodni pošti št. 57990/2009 in dokumentacijo o revizijskem postopku, vodenem pri naročniku. Na podlagi navedenega je skladno z določilom 1. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06, z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) v določbi 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Medtem ko nepravilno ponudbo definira kot tisto ponudbo, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (1. odstavek 80. člena ZJN-2). Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb, in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti. Popolna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila.

Naročnik je pod točko K) 4. poglavja Obvezna vsebina ponudbe določil, da morajo ponudniki predložiti originalno izjavo banke, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % bruto pogodbene vrednosti, ki jo bo izbrani izvajalec predložil v 20 dneh po podpisu pogodbe (Razpisni obrazec št. 18). Izjava se izdaja v skladu z vzorcem bančne garancije (Razpisni obrazec št. 18a). Pod točko L) istega poglavja pa, da morajo ponudniki predložiti originalno izjavo banke, da bo izdala garancijo za odpravo napak v garancijskem roku v višini 10 % bruto pogodbene vrednosti, ki jo bo izvajalec predal naročniku ob izstavitvi končne situacije (Razpisni obrazec št. 19). Izjava se izdaja v skladu z vzorcem bančne garancije (Razpisni obrazec št. 19a). Iz Razpisnega obrazca št. 18 izhaja, da je morala banka dati izjavo o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, s katero se le-ta zavezuje, da bo, v kolikor bo ponudnik izbran na javnem razpisu kot najugodnejši, izdala nepreklicno in brezpogojno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % pogodbene vrednosti z DDV, plačljivo na prvi poziv. Medtem ko je v Razpisnem obrazcu št. 19 določeno, da mora izjava o izdaji garancije za odpravo napak v garancijskem roku vsebovati zavezo banke, da bo naročnik garancije v banki dobil brezpogojno in na prvi pisni poziv garancijo za odpravo napak v garancijskem roku v višini 10 % pogodbene vrednosti z DDV in jo bo predložil ob izstavitvi končne situacije.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da izjava o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kot izjava o izdaji garancije za odpravo napak v garancijskem roku (obe je izdala SKB banka d.d.) poleg besedila, določenega v razpisnem obrazcu 18 in 19, in sicer da bo banka izdala garancijo nepreklicno in brezpogojno, vsebujeta tudi dostavek "v skladu s poslovno politiko banke". Slednji pa po vlagateljevih trditvah ne predstavlja dodatnega pogoja, ampak je povsem običajen v poslovni praksi bank. Naročnik meni drugače, in sicer, da dostavek "v skladu s poslovno politiko" predstavlja dodaten pogoj, zaradi katerega ne ve, ali bo omenjeni bančni garanciji od vlagatelja sploh prejel upoštevaje dejstvo, da se lahko poslovna politika banke spreminja. Državna revizijska komisija se je pri presoji predmetnega spornega vprašanja, ali dostavek "v skladu s poslovno politiko" v nasprotju z naročnikovimi zahtevami predstavlja dodaten pogoj, obrnila na SKB banko d.d., ki je obe izjavi vlagatelju izdala. Slednja je pojasnila, da dostavek "v skladu s poslovno politiko banke" pomeni izjavo, k izpolnitvi katere je banka zavezana le pod pogojem izpolnjevanja zahtev poslovne politike banke. Te so povezane s politiko upravljanja tveganja v banki in predstavljajo predvsem ugotovitev določene bonitete vlagatelja, ter v zvezi s tem odločitev o odobrenem limitu za izdajo garancij oz. posamična odobritev organov odločanja v banki, plačilo nadomestila v skladu s cenikom ipd. Če bo prosilec garancije, potem ko bo izbran za najugodnejšega ponudnika, izpolnjeval zahtevane pogoje po poslovni politiki banke, bo banka izdala nepreklicno in brezpogojno garancijo, v nasprotnem primeru pa je ni zavezana izdati. Medtem ko izjava banke o izdaji bančne garancije brez pristavka "v skladu s poslovno politiko banke" predstavlja trdno zavezujočo izjavo banke. V tem primeru je banka že pred izdajo izjave o izdaji garancije preverila, ali vlagatelj izpolnjuje zahteve po poslovni politiki banke, in izvedla ustrezne interne postopke odobravanja in je na podlagi takšne izjave zavezana na njegovo zahtevo izdati nepreklicno in brezpogojno garancijo.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo na podlagi 1. odstavka 80 člena ZJN-2 izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, saj ne izpolnjuje naročnikovih pogojev iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev izjav o izdaji brezpogojne bančne garancije, medtem ko je vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije predložil izjavi, ki vsebujeta dodaten pogoj. Glede na to, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, slednji ni izkazal pravnega interesa za vložitev zahtevka za revizijo, saj tudi v primeru, če bi se njegove trditve o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika izkazale za utemeljene, slednje ugotovitve na njegov pravni položaj ne bi imele vpliva. Poleg tega vlagatelj v obravnavanem primeru na podlagi 1. odstavka 9. člena ZRPJN ni uspel izkazati, da bi mu zaradi naročnikovega ravnanja lahko nastala škoda, zaradi česar je Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso ter stroškov poštnine ter fotokopiranja. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 11.2.2010

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- TSE d.o.o., Tržaška cesta 126, 1000 Ljubljana,
- Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor,
- DAT-CON d.o.o., Polzela 136a, 3313 Polzela
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran