018-020/2010 Ministrstvo za gospodarstvo, Urad za intelektualno lastnino

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila za izvajanje receptorske službe in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SINTAL d.d., Litostrojska cesta 38, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za gospodarstvo, Urad za intelektualno lastnino, Kotnikova ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.02.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je 16.11.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Naročnik je dne 18.12.2009 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-68/2009/11, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju MOSS, Storitve in trgovina d.o.o., Colnarjeva 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je dne 07.01.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik grobo kršil temeljna načela javnega naročanja, med njimi zlasti načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj poudarja, da je v razpisni dokumentaciji oziroma v tehničnih specifikacijah navedeno, kakšna dela so predmet obravnavanega javnega naročila, iz njih pa jasno izhaja, kateri izmed ponudnikov, ki je registriran za opravljanje dejavnosti in ima dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve, lahko opravlja razpisano storitev. Vlagatelj zatrjuje, da nekatere izmed razpisanih storitev lahko opravlja zgolj preverjen in pooblaščen delavec s področja zasebnega varovanja. Vlagatelj navaja, da je s tem v zvezi potrebno izpostaviti zlasti zahtevo po obvladovanju naprav ter nadzor in ukrepanje v zvezi z izvajanjem video-nadzornega sistema, prav tako pa tudi ukrepe ob izjemnih situacijah, detajlni obhod objekta po odhodu osebja in ukrepe za preprečitev morebitne škode.
Obvladovanje naprav za nadzor ter potrebno ukrepanje v okviru obratovanja video nadzornega sistema, poudarja vlagatelj, je nedvomno področje, za katero mora družba, ki tovrstno delo opravlja, pridobiti licenco za upravljanje z varnostno nadzornim centrom oziroma izvajati ukrepe varovanja v komunikacijski povezavi z varnostnim nadzornim centrom. Takšna dela pa lahko opravljajo le delavci, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/2003), ob pogoju, da ima njihov izvajalec pridobljeno ustrezno licenco za zasebno varovanje. Ukrepi ob izjemnih situacijah, poudarja vlagatelj, ob tako odprti formulaciji, obsegajo tudi tipične naloge s področja zasebnega varovanja, predvsem preprečitev vstopa ali izstopa, morebitno uporabo fizične sile, zadržanje osebe do prihoda policije, v določenih, zakonsko utemeljenih primerih pa tudi uporabo sredstev za vklepanje. Tudi detajlni obhod objekta po odhodu osebja in izvajanje ukrepov za preprečitev morebitne škode, še navaja vlagatelj, obsega naloge, katerih izvedbo mora zagotavljati le usposobljeno in preverjeno varnostno osebje. Vsa navedena dela, poudarja vlagatelj, je potrebno obravnavati kot opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, ki jo ureja zakon, kar je potrdila tudi pristojna zbornica (vlagatelj prilaga dopis Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja (dokument, z dne 05.01.2010).
V obravnavanem primeru, zaključuje vlagatelj, izbrani ponudnik ne more opravljati spornih dejavnosti, zato je njegova ponudba nepravilna in nepopolna.
Vlagatelj zahteva, da se razveljavi naročnikova odločitev iz zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku, in sicer skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve do plačila.

Naročnik je s sklepom, št. JN: 430-68/2009-17, z dne 22.01.2010, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik zatrjuje, da sporne storitve ne spadajo v delokrog usposobljenega in pooblaščenega varnostnega osebja. Iz navedenega razloga, poudarja naročnik, tudi ni postavil zahtev (kot na primer), da morajo imeti ponudniki organizirano 24-urno intervencijsko službo, da morajo imeti lasten ali pogodbeno zagotovljen varnostno nadzorni center, da morajo imeti pri ponudniku zaposlene osebe, ki bode sodelovale pri izvedbi naročila, nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja dela, ki ga opravljajo in da imajo veljavne potrebne licence za varovanje ter potrebna pooblastila in zavarovanja. Ker so predmet naročila zgolj receptorske storitve, je naročnik zahteval od ponudnikov, da so v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe uspešno izvedli vsaj dve enakovrstni storitvi, vsako v vrednosti najmanj 25.000,00 EUR z DDV ter da morajo za izvedbo naročila v skladu s pogodbenimi določili zagotoviti zadostno število delavcev, delavci, ki bodo opravljali receptorske storitve pa morajo govoriti slovenski jezik in pogovorno angleški jezik. V kolikor je vlagatelj menil, da je naročnik napačno opredelil razpisane storitve, pa bi lahko zahteval pojasnilo ali pa bi moral vložiti zahtevek za revizijo pred potekom roka za oddajo ponudb.
Naročnik se strinja z vlagateljem v tem, da v primeru nalog upravljanja z varnostno nadzornim centrom in z video-nadzornim sistemom, izvajalec potrebuje licenco, vendar poudarja, da v primeru razpisanih storitev ne gre za tovrstne naloge. Naročnik še pojasnjuje, da ima za izvajanje tehničnega varovanja sklenjeno celoletno pogodbo z izvajalcem varnostnih storitev, kar pomeni, da varnostne storitve niso predmet konkretnega javnega naročila. Naročnik navaja, da delovne naloge receptorja, ki sodijo pod obvladovanje naprav za nadzor ter ukrepanje v okviru obratovanja video nadzornega sistema, predstavljajo naslednja ravnanja: receptor uporablja daljinsko vodeno kamero, ki mu omogoča, da s svojega delovnega mesta pregleda stanje na parkirišču, po desetih sekundah pa se kamera povrne v izhodiščni položaj. Receptor nima dostopa do snemalne naprave, pooblastilo za nadzor in pregled posnetega materiala ima namreč pooblaščen delavec naročnika. Namen obvladovanja kamer in nadziranja je zgolj v boljšem pregledu dogajanja na parkirišču, s tem pa je omogočeno lažje usmerjanje obiskovalcev in skrb za nemoteno obratovanje parkirišča. Kot druge dejavnosti se pod zahtevo obvladovanje naprav za nadzor opravljajo: odpiranje zapornic z delovnega mesta določenim osebam po posebnem navodilu, v primeru, da se sproži alarmni sistem mora receptor poklicati gasilsko službo, odpreti vsa vrata in pomagati pri usmerjanje delavcev pri zapuščanju objekta ter o tem obvestiti odgovorno osebo naročnika, ravno tako pa je potrebno obvestiti odgovorno osebo naročnika tudi v primeru, če se sproži zvočni alarm zaradi pregrevanja računalniške sobe. Naročnik še navaja, da pod specifikacijo izjemne situacije uvršča primer izpada električnega napajanja, in sicer mora receptor ob takšni situaciji nemudoma obvestiti odgovorno osebo, kakor tudi naročnika. Naročnik na koncu pojasnjuje še naloge, ki spadajo pod specifikacijo detajlnega obhoda objekta po odhodu osebja in izvajanje ukrepov za preprečitev morebitne škode. Receptor mora po odhodu osebja obhoditi celotni objekt, ugasniti vse luči, zapreti vsa okna in v primeru nepravilnosti poklicati odgovorno osebo. Po opravljenemu obhodu pa receptor vključi alarmni sistem, s čimer objekt preide pod nadzor nadzornega centra varnostnih storitev, s katerim ima naročnik sklenjeno pogodbo.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.01.2010, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da se z naročnikovo odločitvijo ne strinja in poudarja, da zanj razpisna dokumentacija ni bila sporna in da v zvezi z njo ni imel nobenih vprašanj. Naročnikove zahteve, poudarja vlagatelj, so povsem jasne. Vlagatelj je pripravil pravilno ponudbo, naročnikovih zahtev pa ne izpolnjuje izbrani ponudnik, kar izhaja tudi iz stališča pristojne zbornice.

Naročnik je z dopisom, z dne 27.01.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 29.01.2010, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Kot izhaja iz opisa predmeta javnega naročila, naročnik v konkretnem primeru oddaja javno naročilo, katerega predmet predstavljajo storitve, ki jih je, ob upoštevanju predpisov s področja javnih naročil in prakse Državne revizijske komisije, potrebno obravnavati kot storitve iz Seznama storitev B, za katere tako evropska kot tudi nacionalna zakonodaja določata drugačna pravila javnega naročanja v primerjavi s storitvami, ki so opredeljene v Seznamu storitev A.

Iz 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete uredbe (Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje - Uradni list RS, številka 18/07) izhaja, da je potrebno pojem storitve v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 31.03.2004, in je pomembna zato, ker za vsako od obeh navedenih skupin veljajo drugačna pravila javnega naročanja. Medtem, ko za storitve iz seznama A veljajo vsa obvezujoča pravila zakona, velja za drugo skupino storitev zgolj zelo omejen del zakonskih določb. Za razliko od storitev iz seznama A predstavljajo storitve iz seznama B skupino tako imenovanih "ne-prioritetnih storitev" s stališča oblikovanja skupnega trga Evropske skupnosti. Skupna značilnost teh storitev naj bi bila v tem, da je njihovo izvajanje vezano na točno določen geografski prostor, na katerem se naročajo, ter je posledično njihovo izvajanje zunaj meja posamezne države članice omejeno (oz. celo onemogočeno) in naj bi bile kot takšne nezanimive za ponudnike iz drugih držav članic.

Seznam storitev A in B je sestavljen iz seznama storitev, ki so klasificirane po referenčnih št. CPC in CPV. Kot izhaja iz 4. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je bil Enotni besednjak javnih naročil sprejet z Uredbo Komisije (ES). Uredba je bila zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV (v nadaljevanju: Uredba 213/2008). Uredba 213/2008 se je pričela (neposredno) uporabljati dne 15. septembra 2008. Navedena uredba je nadomestila Prilogo II A in Prilogo II B iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 03. 2004, z novima prilogama, in sicer s Prilogo VI in s Prilogo VII. Priloga II A in Priloga II B sta vsebovali seznam storitev A in B, katere v enaki vsebini (še vedno) povzema tudi Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje.

Čeprav so storitve iz seznama B iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.03.2004 (sedaj storitve iz Priloge VII k Uredbi 213/2008) v pretežnem delu izvzete iz področja evropske ureditve in posledično prepuščene v urejanje nacionalnim zakonodajam, se je tudi slovenski zakonodajalec odločil, da bo na področju teh storitev prevzel ureditev, ki izhaja iz smernice. Navedeno pomeni, da so te storitve povečini izvzete ne le iz domene urejanja veljavne direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.

Iz določila drugega odstavka 20. člena ZJN-2 izhaja, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije ter da mora naročnik pri naročanju teh storitev spoštovati pravila ZJN-2 za objavo obvestil o oddaji naročila. Navedeno pomeni, da mora naročnik pri oddaji tovrstnih storitev predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij ter da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati (odvisno od vrednosti posameznega javnega naročil) Uradnemu glasilu ES oziroma na Portal javnih naročil.

Naročnik je predmet obravnavanega javnega naročila "Opravljanje receptorskih storitev" podrobneje opredelil v Prilogi 1 razpisne dokumentacije. Iz Priloge 1 izhaja naslednja specifikacija storitev:

"Dopoldanska recepcijska služba od 7.00 do 16.00 ure (cca. 198 ur mesečno):
- sprejemanje in usmerjanje strank,
- izdaja ključev,
- hramba rezervnih ključev,
- posredovanje rezervnih ključev,
- posredovanje telefonskih klicev (zahtevano znanje angleščine),
- spremljanje prisotnosti delavcev v stavbi,
- nadzor in evidentiranje vstopov in izhodov obiskovalcev,
- uveljavljanje hišnega reda na parkirišču,
- obvladovanje naprav za nadzor in obratovanje objekta ter ukrepanje (zapornica, video nadzorni sistem, protipožarna centrala, sistem zračenja, sistem hlajenjaâ??),
- obveščanje naročnika o nepravilnostih,
- druga dela po navodilih naročnika.

Popoldanska recepcijska služba od 16.00 do 22.00 ure (cca. 132 ur mesečno):
- sprejemanje in usmerjanje strank,
- izdaja ključev,
- vizualna kontrola dogajanja v objektu in na parkirišču,
- spremljanje prisotnosti delavcev v stavbi,
- nadzor in evidentiranje vstopov in izhodov obiskovalcev,
- obvladovanje naprav za nadzor in obratovanje objekta in ukrepanje (zapornica, video nadzorni sistem, protipožarna centrala, sistem zračenja, sistem hlajenjaâ??),
- ukrepi in asistenca ter obveščanje ob izjemnih situacijah,
- ukrepi ob sprožitvi alarmnega sistema požara in dviga temperature,
- detajlni obhod objekta po odhodu osebja in ukrepi za preprečitev morebitne škode,
- vklop sistema tehničnega varovanja in zaklepanje,
- druga dela po navodilih naročnika."

Enaka specifikacija storitev izhaja tudi iz 3. člena Vzorca pogodbe (Obrazec 14).

V Prilogi VII, ki je sestavni del Uredbe 213/2008, je opredeljenih 11 kategorij storitev (od kategorije št. 17 do kategorije št. 27) skupaj z ustreznimi referenčnimi številkami CPC (Central Product Classification) in CPV (Common Procurement vocabulary). Iz Priloge VII Uredbe 213/2008 izhaja, da so Preiskovalne in varnostne storitve z izjemo storitev oklepnih vozil (Referenčna št. CPC: 873 (razen 87303) in Referenčna št. CPV: 79700000-1 do 797230000-8)", kamor je ob upoštevanju zgoraj citiranega opisa razpisanih del, potrebno uvrstiti predmetno javno naročilo, uvrščene v kategorijo storitev 23.

V okviru Glavnega besednjaka je pod oddelkom 79000000-4 - "Poslovne storitve: pravo, trženje, svetovanje, zaposlovanje in varnost" vključena tudi skupina 79700000-1- "Preiskovalne in varovalne storitve", ki zajema naslednje razrede in kategorije (Glavni besednjak temelji na drevesnem diagramu, ki ga sestavljajo kode z do devetimi številkami, povezane z besedilom, ki opisuje blago, gradnje ali storitve, ki so predmet naročila. Numerična koda obsega 8 številk, in sicer prvi dve številki označujeta oddelke, prve tri številke skupine, prve štiri številke razrede in prvih pet številk kategorije - vsaka
od zadnjih treh številk daje večjo stopnjo natančnosti znotraj posamezne kategorije. Deveta številka je namenjena preverjanju prejšnjih številk) oziroma naslednje storitve:

79710000-4 - Varovalne storitve
79711000-1- Storitve nadzorovanja alarmnih naprav
79713000-5 - Storitve varovanja z varnostniki
79714000-2 - Storitve nadzorovanja
79714100-3 - Storitve, povezane s sistemi iskanja
79714110-6 - Storitve iskanja beguncev
79715000-9 - Storitve patruljnih služb
79716000 -6 - Storitve izdaje identifikacijskih priponk
79720000-7 - Preiskovalne storitve
79721000-4 - Storitve detektivskih agencij
79722000-1 - Grafološke storitve
79723000-8 - Storitve analize odpadkov

Vsebinski pomen navedenih dejavnosti je pojasnjen tudi v Enotnem besednjaku javnih naročil (CVP) 2008 Pojasnjevalne opombe, ki v okviru skupine 797: Preiskovalne in varovalne storitve, ki vključuje razred 7971 (Varovalne storitve) in razred 7972 (Preiskovalne storitve) pojasnjuje:
Razred 7971: Varovalne storitve zajema:
- storitve nadzorovanja alarmnih naprav, ki so sestavljene iz naprav varnostnega sistema za nadzorovanje
- storitve varovanja z varnostniki, ki so sestavljene iz ponujanja storitev zaščite z najetim osebjem, da bi z varovanjem pred požarom, krajo, vandalizmom ali nezakonitim vstopom zagotovili varnost ljudem ali zasebni, industrijski ali poslovni lastnini
- storitve nadzorovanja, kot so storitve, povezane s sistemi iskanja
- storitve patruljnih služb

Razred 7972: Preiskovalne storitve zajema:
- storitve, ki so sestavljene iz preiskovalnih primerov v zvezi s kaznivim dejanjem, krajo, goljufijo, krajo v trgovinah, pogrešanimi osebami in drugimi dovoljenimi in nedovoljenimi ravnanji, ki jih posreduje stranka
- notranjo in trajno preiskavo
- storitve zaščite pred krajo v trgovini
- storitve detektivskih agencij

Državna revizijska komisija je ob primerjavi storitev, kot izhajajo iz citirane Priloge 1 z zgoraj predstavljenimi storitvami iz Glavnega besednjaka (ob upoštevanju pojasnjevalnih opomb), zaključila, da je potrebno razpisane storitve uvrstiti pod referenčno št. CPV 79710000-4 - Varovalne storitve. Večina razpisanih storitev varovanja in nadzorovanja s ponudnikovim osebjem (kot so opisane v razpisni dokumentaciji), ki se izvajajo tudi s pomočjo naprav za nadzor objekta (pri čemer morajo biti ponudniki, ob upoštevanju naročnikove izrecne zahteve, usposobljeni tako za delo z napravami za nadzor objekta kot tudi z napravami za obratovanje objekta - kot so npr. zapornica, video-nadzorni sistem, protipožarna centrala, sistema zračenja in hlajenja â??), je namreč namenjena zagotavljanju varnosti ljudi ter varovanju zasebne in naročnikove lastnine. Med takšne storitve so vključene storitve, kot na primer: spremljanje prisotnosti delavcev v stavbi, nadzor in evidentiranje vstopov in izhodov obiskovalcev, uveljavljanje hišnega reda na parkirišču, vizualna kontrola dogajanja v objektu in na parkirišču, ukrepi in asistenca ter obveščanje ob izjemnih situacijah, detajlni obhod objekta po odhodu osebja in ukrepi za preprečitev morebitne škode, obvladovanje naprav za nadzor in obratovanje objekta ter ukrepanje, ukrepi ob sprožitvi alarmnega sistema požara in dviga temperature â?? itd.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je CPV besednjak hkrati tudi podlaga za razvrščanje storitev v ustrezen seznam (storitev A ali B) iz Prilog VI in VII Uredbe 213/2008. Varovalne storitve (CPV št. 79710000-4) so zajete v kategorijo št. 23 (Preiskovalne in varnostne storitve z izjemo storitev oklepnih vozil), torej v Seznam storitev B oziroma med tiste storitve, ki so z izjemo obvezujočih pravil v zvezi z opisom predmeta naročila in z objavo obvestil o oddaji naročila izvzete tako iz domene urejanja veljavne direktive kot tudi iz ZJN-2.

Kršitev, ki jo vlagatelj očita naročniku, se ne nanaša na zgoraj predstavljene zakonske določbe. V obravnavanem primeru vlagatelj namreč zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ker določila ZJN-2, katerih kršitev zatrjuje vlagatelj, v obravnavanem primeru naročnika ne zavezujejo, se Državna revizijska komisija o teh vlagateljevih očitkih ne more izrekati. Določilo 20. člena ZJN-2 namreč predstavlja tudi skrajno mejo revizijskega postopka v primeru oddaje storitev iz seznama B. V obravnavanem primeru torej zatrjevane kršitve postopka, ki naj bi jih zagrešil naročnik, niso povezane s kršitvijo ravnanj, ki so zapovedane v ZJN-2 v zvezi s storitvami, ki so uvrščene v Seznam storitev B (oziroma v Prilogo VII k Uredbi 213/2008), zato je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ne glede na zgoraj navedeno in predvsem iz razloga, ker vlagatelj poudarja, "da je naročnik grobo kršil temeljna načela javnega naročanja in med njimi zlasti načelo enakopravne obravnave ponudnikov" pa Državna revizijska komisija še pripominja, da ZJN-2 v zvezi s pogoji za opravljanje poklicne dejavnosti daje naročniku zgolj možnost, da v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva predložitev dokazil, da s takšnimi dovoljenji dejansko razpolagajo (drugi odstavek 43. člena ZJN-2). šele v tem primeru postane takšen pogoj izločitveni kriterij, na podlagi katerega je naročnik upravičen zavrniti ponudbo tistega ponudnika, ki takšnih (zahtevanih) dovoljenj ne predloži.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo. Ob upoštevanju zgoraj navedene (zgolj) omejene uporabe določb ZJN-2, ki se nanaša na storitve iz Seznama storitev B, naročnik predmetnega javnega naročila ni bil dolžan objaviti (niti) na Portalu javnih naročil, kar pomeni, da znaša taksa za obravnavani revizijski postopek 700 eurov (prvi odstavek 22. člena ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN (in ob upoštevanju pojasnila o višini potrebne takse, podanemu v obrazložitvi 2. točke izreka tega sklepa) odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj očitno preplačal takso iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN. V obravnavanem primeru znaša pravilno izračunan znesek takse 700 EUR (in ne 2.500 EUR, kot jo je plačal vlagatelj). Vlagatelj naj za povračilo preveč plačane revizijske takse v višini 1.800 EUR zaprosi Ministrstvo za finance.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 10.02.2010



Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Ministrstvo za gospodarstvo, Urad za intelektualno lastnino, Kotnikova ulica 6, Ljubljana
- Odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana
- MOSS, Storitve in trgovina d.o.o., Colnarjeva 5, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran