018-017/2010 Univerza na Primorskem

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec kot predsednice senata in predsednice Državne revizijske komisije Miriam Ravnikar šurk in članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Čiščenje poslovnih prostorov članic in rektorata Univerze na Primorskem za dobo 2 let", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja CLEANING, d.o.o. Ljubljana, Cesta 25. junija 24, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA NA PRIMORSKEM, Titov trg 4, Koper (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 9. 2.2010 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 18. 12. 2009, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2.500,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17. 9. 2009, pod št. 1672-04/09, izdal Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Čiščenje poslovnih prostorov članic in rektorata Univerze na Primorskem za dobo 2 let". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil, dne 2. 10. 2009, pod št. objave JN8072/2009.

Naročnik je dne 3. 12. 2009, pod št. 1672-04/2009, izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, na podlagi katerega je odločil, da se za izvedbo predmetnega javnega naročila za sklop B izbere ponudnika ISS Facility Services, d.o.o., Tržaška 37a, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 18. 12. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila, oziroma podredno razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je navajal, da je prejel obvestilo o oddaji naročila, v zvezi s katerim je vložil zahtevo za dodatno obrazložitev, na katero pa do roka za vložitev zahtevka za revizijo ni prejel odgovora. Vlagatelj je zatrjeval, da je oddal ponudbo za sklop A in za sklop B, pri čemer je bila njegova ponudba za sklop A najugodnejša. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki ponuditi dve varianti ponudbe, in sicer za sklop A in za sklop B, naročnik pa bo izbral sklop A ali sklop B. S tem, ko je naročnik izbral najugodnejšo ponudbo iz sklopa B, je po mnenju vlagatelja kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik ne bi smel puščati odprte subjektivne presoje, ki lahko povzroči neenakopravno obravnavo ponudnikov. Naročnik ni navedel konkretne podlage oziroma razlogov, zakaj je izbral najugodnejšo ponudbo iz sklopa B in ne najugodnejše ponudbe iz sklopa A, temveč je zgolj pavšalno navedel, da je odločitev sprejel na podlagi predloga strokovne komisije ter določb razpisne dokumentacije in ZJN-2. Da je naročnikova odločitev sprejeta na podlagi subjektivnih preferenc in kriterijev, je po mnenju vlagatelja razvidno tudi iz dejstva, da je naročnik izbral variantno ponudbo iz sklopa B, čeprav je obseg storitev v sklopu B manjši od obsega storitev iz sklopa A. Ponudb iz sklopa A in ponudb iz sklopa B ni mogoče primerjati, saj gre za drugačen predmet javnega naročila. Po mnenju vlagatelja je naročnikovo ravnanje tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti porabe javnih sredstev, saj bo naročnik zaradi izbire sklopa B moral del storitev oddati z ločenim postopkom javnega naročanja.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 13. 1. 2010, pod št. 1672-04/09, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil. Pojasnil je, da je v razpisni dokumentaciji natančno navedel, da morajo ponudniki pripraviti dve varianti ponudb, ob čemer bo naročnik izbral ali sklop A ali sklop B. Vsi ponudniki so tako morali predložiti ponudbeno ceno tako za sklop A, kot tudi za sklop B. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni z nobenim pogojem ali merilom ustvaril okoliščin, ki bi pomenile kakršnokoli neenako obravnavo potencialnih ponudnikov. Kolikor bi vlagatelj tudi za sklop B ponudil najnižjo ceno, bi naročnik skladno z razpisanim merilom najnižja cena lahko izbral vlagatelja. Vendar pa je bila cena izbranega ponudnika za sklop B nižja od cene vlagatelja. Vlagatelj je bil o alternativni izbiri naročnika seznanjen, zato je imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za pojasnilo razpisne dokumentacije. Poleg navedenega bi lahko vsak potencialni ponudnik vložil zoper razpisno dokumentacijo zahtevek za revizijo, skladno z 2. odstavkom 12. člena ZRPJN. Vlagatelj pa je šele v obravnavanem zahtevku za revizijo navajal kršitve, ki so mu bile znane pred potekom roka za oddajo ponudb. V zvezi z vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je naročnik pojasnil, da vlagatelj slednje zahteve ni podal pravočasno, zato nanjo ni bil dolžan odgovoriti. Naročnik zato, kljub pravočasnosti zahtevka za revizijo, v tej fazi postopka ni bil dolžan pojasnjevati razloge za svojo odločitev za oddajo naročila za sklop B, ki so sicer razvidni iz spisovne dokumentacije. Glede zatrjevane kršitve načela gospodarnosti porabe javnih sredstev pa je naročnik odgovoril, da je razpisno dokumentacijo pripravil in prilagodil svojim potrebam, obstoječim poslovnim razmeram ter zmožnostim. Dejstvo, da sklop B predvideva manjši sklop storitev kot sklop A, pa še ne utemeljuje negospodarne porabe javnih sredstev.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 18. 1. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je podal svoja stališča v zvezi s posameznimi navedbami naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 22. 1. 2010 in z dne 27. 1. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka predmetnega javnega naročila in v dokumentacijo o revizijskem postopku, ki ga je vodil naročnik.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je pravočasno prejel sedem ponudb, kar izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 4. 11. 2009. Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, izdanim dne 3. 12. 2009, pod št. 1672-04/2009, ponudnike obvestil, da za predmetno javno naročilo kot najugodnejšega ponudnika za sklop B izbere izbranega ponudnika. Naročnik je v obrazložitvi obvestila navedel, da je strokovna komisija naročniku predlagala, da v skladu z razpisno dokumentacijo, edinim merilom najnižja ponudbena cena, izbere najugodnejšega ponudnika za sklop B.

Med strankama je najprej sporno vprašanje glede ravnanja naročnika, ki vlagatelju ni posredoval dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj je zatrjeval, da je pri naročniku vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, vendar nanjo ni prejel odgovora. Naročnik slednjih dejstev ni zanikal, vendar pa je zatrjeval, da je bila vlagateljeva zahteva vložena prepozno, zaradi česar vlagatelju dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila ni bil dolžan posredovati.

Iz določil 1. odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora naročnik obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi. Iz določil 3. odstavka 79. člena ZJN-2 pa izhaja, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, v primeru, ko odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. V kolikor zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovila, da je vlagatelj Obvestilo o oddaji javnega naročila prejel dne 8. 12. 2009, zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila pa je vložil z vlogo, ki jo je oddal priporočeno po pošti dne 17. 12. 2009 ter tudi po faksu, istega dne 17. 12. 2009. Glede na navedeno je potrebno pritrditi naročniku, da vlagatelj zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ni vložil v zakonskem 5-dnevnem roku, ki se je iztekel z dnem 14. 12. 2009. Posledično vlagatelj ne more očitati naročniku kršitev, povezanih z neizdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila po 3. odstavku 79. člena ZJN-2. Tudi sicer pa je med strankama nesporno, da je naročnik tako ponudbo vlagatelja kot ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolni in ju uvrstil v postopek ocenjevanja, pri tem pa je izbral najnižjo ponudbo v sklopu B. Drugih razlogov za neizbor ponudbe vlagatelja ni bilo.

Med strankama je dalje sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, s tem ko se je odločil, da najugodnejšo ponudbo (ponudbo izbranega ponudnika) izbere izmed ponudb za varianto sklop B. Takšno ravnanje naj bi bilo po mnenju vlagatelja v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikom ter načelom gospodarne porabe javnih sredstev.

Državna revizijska komisija je v zvezi s spornim vprašanjem vpogledala v razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo in ugotovila, da je naročnik v točki II. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točki 6. Variante ponudb, zapisal:

"Ponudniki morajo ponuditi dve varianti ponudbe.

1. SKLOP A ponudniki ponudijo čiščenje prostorov: Rektorata UP, UP Fakultete za humanistične študije Koper, UP Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper, UP Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede, UP Fakultete za management, UP Fakultete za turistične študije Portorož - Turistica, UP Znanstveno - raziskovalnega središča Koper, UP Pedagoške fakultete in UP Visoka šola za zdravstvo Izola.
2. SKLOP B ponudniki ponudijo čiščenje prostorov: Rektorata UP, UP Fakultete za humanistične študije Koper, UP Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper, UP Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede, UP Fakultete za turistične študije Portorož - Turistica, UP Znanstveno - raziskovalnega središča Koper in UP Visoka šola za zdravstvo Izola.

Naročnik bo izbral sklop A ali B."

Med strankama je nesporno, kar izhaja tudi iz vpogleda v ponudbo vlagatelja in v ponudbo izbranega ponudnika, da sta oba ponudnika podala ponudbo za sklop A in za sklop B, pri čemer je bila ponudba vlagatelja, glede na merilo najnižje cene, najugodnejša v sklopu A, ponudba izbranega ponudnika pa v sklopu B. Ker se je naročnik odločil za izbor ponudbe izbranega ponudnika v sklopu B, je vlagatelj naročniku očital, da je bil slednji izbor opravljen na subjektiven način, posledično pa naj bi bil vlagatelj v neenakopravnem položaju v primerjavi z izbranim ponudnikom.

Državna revizijska komisija je v zvezi s slednjim revizijskim očitkom vlagatelja ocenila, da gre za navajanje kršitev, ki so vlagatelju po oceni Državne revizijske komisije bile oziroma bi mu morale biti znane že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Vlagatelj se je z vsebino razpisne dokumentacije, ki vključuje tudi zgoraj citirano zahtevo naročnika po predložitvi variantnih ponudb, seznanil že ob prevzemu razpisne dokumentacije, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo do roka, določenega za predložitev ponudb, v obravnavanem zahtevku za revizijo pa tudi ni zatrjeval in dokazal, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ob upoštevanju navedenega je bil vlagatelj skladno s 6. odstavkom 12. člena ZRPJN prekludiran v zatrjevanju kršitev, ki so predmet tega spora, in Državni revizijski komisiji slednjih kršitev ne bi bilo potrebno meritorno presojati.

Ne glede na ugotovljeno pa je Državna revizijska komisija zatrjevano kršitev vlagatelja tudi sicer ocenila kot neutemeljeno. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2 nalaga naročniku, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Slednje okoliščine pa po oceni Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru niso bile izkazane. Naročniku ni mogoče očitati, da bi s tem, ko si je pridržal pravico do izbora ponudbe za sklop A ali ponudbe za sklop B, ob istem merilu najnižje cene, povzročil neenakopravno obravnavo ponudnikov. Vsi ponudniki so bili v enakem položaju, saj so morali ponuditi obe varianti ponudb, za sklop A in za sklop B, in vsi so v obeh sklopih medsebojno enakopravno konkurirali s ponujeno ceno, o tem pa so bili ponudniki tudi seznanjeni že ob prevzemu razpisne dokumentacije. Kot izhaja iz primerjave opisa storitev za sklop A in za sklop B, je mogoče ugotoviti razliko v obsegu opravljanja storitev, saj sklop A zajema dodatno še čiščenje prostorov UP Fakultete za management in UP Pedagoške fakultete. Vendar pa to po mnenju Državne revizijske komisije ni moglo vplivati na drugačno obravnavanje ponudnikov, oziroma subjektivno presojanje (izbor ponudbe), kot je to zatrjeval vlagatelj. Naročnik je postavil merilo najnižje cene skladno z zakonom, odprto (alternativno) izbiro pa si je pridržal zgolj v izboru variante ponudbe za določen sklop in ne v izboru posamezne ponudbe znotraj določenega sklopa (za slednji izbor je moral uporabiti razpisano merilo najnižje cene). Kolikor bi torej vlagatelj ponudil najnižjo ceno v sklopu B, bi naročnik glede na razpisano merilo lahko izbral njegovo ponudbo.

Kakšni razlogi so vodili naročnika pri določitvi variantnih ponudb, za predmetni spor sicer ni pravno relevantno, vendar pa iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik v času izvedbe naročila ni mogel pridobiti vseh podatkov o obsegu potrebnega čiščenja prostorov na posameznih članicah UP. Za izbor ponudbe v sklopu B pa se je naročnik potem odločil na podlagi pridobljenih podatkov o potrebnem obsegu čiščenja. Iz slednjih razlogov, po oceni Državne revizijske komisije, le še dodatno izhaja, da naročnik med ponudniki ni ustvarjal neopravičenega razlikovanja, ampak so ga pri izboru ponudbe vodili objektivni razlogi.

Iz enakih razlogov je Državna revizijska komisija kot neutemeljenega ocenila tudi revizijski očitek vlagatelja, da je naročnik z opisanim ravnanjem ravnal tudi v nasprotju z načelom gospodarne porabe javnih sredstev, ki ga ZJN-2 ureja v 6. členu. Potrebno je pritrditi naročniku, da zgolj dejstvo, da sklop B predvideva manjši sklop storitev, nujno še ne povzroči negospodarne porabe javnih sredstev. Nenazadnje ne gre spregledati, da so bile zaradi manjšega obsega storitev v sklopu B, tudi ponudbene cene v tem sklopu nižje od ponudbenih cen v sklopu A. Kot pa je že bilo ugotovljeno, je naročnik za odločitev o izboru ponudbe v sklopu B imel objektivno opravičljive razloge.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, s tem, ko se je odločil za izbor najugodnejše ponudbe (izbranega ponudnika) v sklopu B, po merilu najnižje cene. Zato je bilo potrebno na podlagi druge alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V 4. odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 2.500,00 EUR odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2.500,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 9. 2.2010


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- UNIVERZA NA PRIMORSKEM, Titov trg 4, Koper
- Odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana
- ISS Facility Services, d.o.o., Tržaška 37a, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran