018-004/2010 Republika Slovenija, Državni zbor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter članic Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in nadgradnjo tehničnega varovanja objekta Državnega zbora in pomožnih objektov ter zagotavljanje operativnega delovanja celovitega sistema, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Siemens, d. o. o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška družba Odvetniki šelih & partnerji, o. p., d. n. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Državni zbor, šubičeva ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 4. 2. 2010 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za rekonstrukcijo in nadgradnjo tehničnega varovanja objekta Državnega zbora in pomožnih objektov ter zagotavljanje operativnega delovanja celovitega sistema.

2. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 21. 5. 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in še isti dan objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4006/2009. Naročnik je z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 416-03/09-2 z dne 10. 7. 2009 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Zarja elektronika, d. o. o., Polčeva pot 1, Kamnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 7. 2009, ki ga je naročnik sprva zavrgel, nato pa mu po razveljavitvi odločitve o zavrženju (gl. sklep Državne revizijske komisije št. 018-166/2009-5 z dne 10. 8. 2009) ugodil v celoti in razveljavil odločitev o oddaji naročila (kar je ugotovila Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-188/2009-5 z dne 2. 9. 2009). Naročnik je nato 11. 9. 2009 odločil, da (že razveljavljeno; op. Državne revizijske komisije) odločitev o oddaji naročila "odpravi" in javnega naročila "ne odda nobenemu ponudniku" (gl. "Odločitev o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila za izvedbo gradenj po odprtem postopku in o sprejemu nove odločitve" št. 416-03/09-2), pri čemer je obrazložil, da nobena od treh prejetih ponudb ni popolna, saj sta ponudbi izbranega ponudnika in tretjega sodelujočega ponudnika neprimerni, vlagateljeva ponudba pa neprimerna in nepravilna.

Naročnik je 30. 9. 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave št. 416-03/2009-2 in s povabilom k pogajanjem z dne 30. 9. 2009 k pogajanjem povabil le izbranega ponudnika. Po izvedenih pogajanjih je naročnik z izbranim ponudnikom 13. 10. 2009 sklenil pogodbo in 28. 10. 2009 na portalu javnih naročil objavil obvestilo o oddaji naročila, pod št. objave JN8935/2009.

Vlagatelj je 6. 11. 2009 vložil zahtevek za revizijo in predlagal, poleg povrnitve stroškov, razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Vlagatelj izpodbija naročnikovo odločitev, da je pogajanja izvedel samo z izbranim ponudnikom, in ob uveljavljanju kršitev temeljnih načel javnega naročanja navaja, da bi moral naročnik tudi vlagatelja (kot še tretjega ponudnika) povabiti k pogajanjem, saj je (sta) predložil (predložila) ponudbo v odprtem postopku. Vlagatelj tudi dvomi, da je izbrani ponudnik tudi po izvedbi postopka s pogajanji odpravil vse pomanjkljivosti svoje ponudbe. Vlagatelj se strinja, da je zaradi nekaterih neustreznih postavk opreme predložil neprimerno ponudbo, vendar zavrača, da bi predložil nepravilno ponudbo (oblikovanje cene delovne ure pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov), naročnikove argumente obsežno izpodbija in še navaja, da bi očitane pomanjkljivosti lahko odpravil v postopku s pogajanji. Vlagatelj dodaja, da ni imel pravnega interesa izpodbijati izločitev svoje ponudbe, saj napačnosti naročnikove odločitve, da je zaradi neprimernosti izločil vlagateljevo ponudbo, ne bi mogel dokazati.

Naročnik je s sklepom št. 416-03/09-2 z dne 23. 11. 2009 zahtevek za revizijo zavrgel. Zoper to odločitev je vlagatelj 27. 11. 2009 vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-286/2009-4 z dne 8. 12. 2009 ugodila in razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Odločitev o stroških za pritožbo je Državna revizijska komisija pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je po vpogledu v dokumentacijo 27. 11. 2009 dopolnil zahtevek za revizijo in navedel, v čem naj bi bila ponudba izbranega ponudnika tudi po izvedbi postopka s pogajanji nepopolna.

Naročnik je s sklepom št. 416-03/09 z dne 23. 12. 2009 zahtevek za revizijo zavrnil in pojasnil, da postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku ni razveljavil, temveč se je odločil izločiti vse predložene ponudbe in ne oddati javnega naročila. Ker je ta odločitev naročnika postala dokončna 28. 9. 2009 je naročnik 30. 9. 2009 sprejel sklep o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji na podlagi 1. točke prvega odstavka 29. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik nadalje pojasnjuje, kateri dejavniki so ga vodili k izbiri tega postopka, pri čemer izpostavlja, da je večkrat poudaril, da pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov rabi za celoten čas trajanja pogodbe, ne pa zgolj za pripravo projektov PID oziroma POV za izvedbo projekta rekonstrukcije in nadgradnje tehničnega varovanja. Naročnik navaja, da je preučil možnosti, ki mu jih dajeta 28. in 29. člen ZJN-2, pri čemer je ugotovil, da vlagatelj ni oddal pravilne ponudbe, zato mu ni mogla biti povzročena škoda. Naročnik tudi navaja, da je postopek s pogajanji samostojen postopek in neodvisen od odprtega postopka, ZJN-2 pa ne predpisuje, koliko in katere ponudnike mora naročnik povabiti v pogajanja v primeru uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik pojasnjuje, da je ravnal skladno z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2), da je kot predmet pogajanj določil samo odpravo tehničnih pomanjkljivosti prejetih ponudb, ni pa imel niti namena niti razloga, da bi se pogajal o drugih elementih ponudbe, zlasti pa ne o ceni delovne sile za pooblaščene tehnike oziroma inženirje, zaradi česar vlagatelj pomanjkljivosti svoje ponudbe tudi ne bi mogel odpraviti. Naročnik zavrača, da bi bil pri vlagatelju podan interes, saj je ta predlagal sestanke z nedefiniranimi vsebinami v času, ko se prvotni razpis po odprtem postopku še ni zaključil.

Z dopisom z dne 29. 12. 2009 je vlagatelj zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, podredno pa predlagal, da se ga šteje za pritožbo glede na pravni pouk iz sklepa št. 416-03/09 z dne 23. 12. 2009.

Državna revizijska komisija je 6. 1. 2010 od naročnika prejela odstopljeno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-4/2010-4 z dne 20. 1. 2010 udeležence obvestila, da podaljšuje rok za sprejem odločitve (drugi odstavek 20. člena ZRPJN).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija skladno z 22. in 23. členom ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil, kar ni sporno niti vlagatelju (gl. obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 29. 12. 2009). Vlagatelj ima sicer prav, ko navaja, da ga je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo napačno poučil, da lahko vloži pritožbo, vendar je vlagatelj kljub napačnemu pravnemu pouku ravnal pravilno in skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Napačen pravni pouk vlagatelju torej ni škodoval. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo.

Iz dokumentacije je razvidno (kar pa med stranka tudi ni sporno), da je naročnik v odprtem postopku javnega naročanja prejel tri ponudbe (med njimi vlagateljevo ponudbo), da javnega naročila po odprtem postopku ni oddal, saj ga je oddal šele po izvedbi pogajanj, za katera ni predhodno objavil obvestila, da je naročnik pogajanja izvedel zaradi predhodno neuspešno zaključenega odprtega postopka, da vlagatelj v postopku s pogajanji ni sodeloval, ker ga naročnik ni povabil, in da vlagatelj ni izpodbijal odločitve o neoddaji javnega naročila, sprejete v odprtem postopku. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da med strankama tudi ni sporno, da je naročnik v odprtem postopku pravilno ugotovil, da noben izmed ponudnikov (torej tudi vlagatelj ne) ni predložil ponudbe, v kateri bi vsa ponujena oprema ustrezala vsem zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija pa hkrati tudi ugotavlja, da je med strankama med drugim še naprej sporno, ali je vlagateljeva ponudba v cenovnem delu skladna s predpisi.

"Postopek s pogajanji" pomeni tisti postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo (25. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Tako 28. kot 29. člen ZJN-2 določata pogoje, kdaj naročnik lahko izbere postopek s pogajanji, pri čemer 28. člen ZJN-2 določa pogoje za izbiro postopka s pogajanji po predhodni objavi, 29. člen ZJN-2 pa določa pogoje za izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave. ZJN-2 naročniku ne nalaga dolžnosti, da po neuspešno zaključenem odprtem postopku izbere postopek s pogajanji, ampak mu možnost izbire postopka s pogajanji dopušča, pri čemer ga omejuje s tem, da takega postopka ne more izbrati, če za to niso izpolnjeni določeni pogoji. Postopek s pogajanji je kot postopek, po katerem naročnik lahko odda javno naročilo, izjema (gl. tretji odstavek 24. člena ZJN-2), izjeme pa je treba obravnavati ozko (exceptiones non sunt extendae). Iz tretjega odstavka 24. člena ZJN-2 namreč izhaja, da je uporaba postopkov s pogajanji omejena na "posebne primere in razmere, izrecno navedene v 28. in 29. členu" ZJN-2.

Iz vpogleda v dokumentacijo je razvidno, da je naročnik kot pravno podlago izvedbe postopka s pogajanji uporabil 1. točko prvega odstavka 29. člena ZJN-2, ki določa, da naročnik lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave za javna naročila tako gradenj, kot blaga, kot storitev, če, med drugim, v postopku oddaje javnega naročila v odprtem ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe in pod pogojema, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita ter da se Komisiji [Evropske unije] pošlje poročilo, če slednja to zahteva.

Vlagatelj obsežno pojasnjuje, da bi ga moral naročnik povabiti k predložitvi ponudbe po postopku s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, pri čemer svoja stališča utemeljuje s sklicevanjem na temeljna načela iz 7., 8. in 9. člena ZJN-2. Vendar tudi upoštevaje vlagateljeve argumente s sklicevanjem na temeljna načela ZJN-2 iz te pravne podlage (tj. 1. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2) ne izhaja, da bi moral naročnik k predložitvi ponudbe v postopku s pogajanji brez predhodne objave pozvati vse ponudnike, ki so sodelovali v neuspešno zaključenem odprtem postopku oddaje javnega naročila. Zato vlagatelj zmotno zatrjuje, da bi ga moral naročnik pozvati k predložitvi ponudbe po postopku s pogajanji na podlagi 1. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2.

Vendar je vlagateljeve argumente o tem, da mu je naročnik onemogočil sodelovati v postopku s pogajanji s predložitvijo ponudbe, treba upoštevati, saj je naročnik tisti, ki se sklicuje na uporabo izjeme, ki mu dopušča možnost, da omogoči oddajo ponudbe le enemu ponudniku. Na naročniku je zato dokazno breme, da je sklicevanje na uporabo 1. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 upravičeno. Če se izkaže, da naročnik ni mogel izbrati postopka s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, bi javnega naročila po tej pravni podlagi javnega naročila tudi ne bil upravičen oddati. Če bi taka ugotovitev pomenila, da bi naročnik lahko oddal javno naročilo le po postopku s pogajanji po predhodni objavi (28. člen ZJN-2), bi v takem postopku (zaradi objave obvestila o naročilu) vlagatelj imel možnost oddati ponudbo. Vendar v primeru postopka s pogajanji po predhodni objavi tudi, če naročnik ne bi objavil obvestila o naročilu, ampak bi glede na 1. točko prvega odstavka 28. člena ZJN-2 ponudnike vabil k oddaji ponudb, bi vlagatelj zopet imel možnost oddati ponudbo. Na podlagi navedenega bi se lahko za utemeljene izkazale vlagateljeve navedbe o zagotavljanju konkurenčnosti, transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov. Glede na navedeno je razvidno, da na vlagateljev položaj vpliva ugotovitev, ali je naročnik upravičeno uporabil 1. točko prvega odstavka 29. člena ZJN-2.

Iz drugega odstavka 1. člena ZJN-2 izhaja, da je ZJN-2 implementiral Direktivo 2004/18/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljevanju: Direktiva 2004/18/ES). Ker 1. točka prvega odstavka 28. člena ZJN-2 in 1. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2 pomenita implementacijo ureditve iz alinee a prvega odstavka 30. člena Direktive 2004/18/ES in alinee a prvega odstavka 31. člena Direktive 2004/18/ES, je pomen in namen teh določb ZJN-2 treba pri vrednostih javnega naročila, ki presegajo t. i. evropske vrednostne pragove, razlagati upoštevajoč ureditev iz Direktive 2004/18/ES. Namreč, nacionalno zakonodajo oziroma tiste njene določbe, ki so posledica izvedbe direktiv, je treba razlagati v luči prava Skupnosti (prim. odločba Ustavnega Sodišča RS št. U-I-308/07-31, Up-1094/06-31 z dne 2. 4. 2009, točka 16). Čeprav v obravnavanem primeru vrednost javnega naročila ne dosega oziroma presega t. i. evropskih vrednostnih pragov, pa ZJN-2 ne razlikuje uporabe 1. točke prvega odstavka 28. člena ZJN-2 ali/in 1. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 v primerih, ko je vrednost javnega naročila pod temi vrednostnimi pragovi ali nad njimi, zaradi česar je po oceni Državne revizijske komisije primerno, če se te določbe v takih primerih razlagajo na enakovreden način, kot če bi se njihova uporaba razlagala, ko gre za javnega naročila nad t. i. evropskimi vrednostnimi pragovi.

Situacija, ko naročnik v odprtem postopku ne prejme "nobene ponudbe" (1. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2), je jasna. V takem primeru noben izmed gospodarskih subjektov ni sodeloval, zato naročnik ne razpolaga z nobeno ponudbo. Da pa bi naročnik lahko kljub temu, da noben gospodarski subjekt ni izkazal interesa za pridobitev posla z naročnikom, zadostil potrebam, zaradi katerih je razpisal javno naročilo, lahko na trgu poišče gospodarski subjekt, ki bi bil pripravljen prevzeti tak posel.

Vprašanje primernosti ponudbe je kot negativna definicija urejeno v 20. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, in sicer je v njej določeno, da je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

Pojem "nobene primerne ponudbe" iz 1. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 je treba sicer zapolnjevati z uporabo definicije iz 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, vendar je pri tem treba upoštevati dejstvo, da izvedba postopka s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2 kot izjema zahteva preudarno uporabo. Situacija, ko naročnik ne prejme "nobene primerne ponudbe", da bi lahko uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, se mora po vsebini primerjati s situacijo, ko naročnik ne prejme "nobene ponudbe", saj sta obe situaciji urejeni v isti pravni podlagi, zato tudi ni prepričljivo, da bi za bistveno različne primere (nepredložitev ponudb in predložitev ponudb) veljala enaka posledica (velika svoboda naročnika pri iskanju pogodbenega partnerja). Iz navedenega je tako mogoče zaključiti, da 1. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2 naročniku omogoča izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave le v primeru, če bi bile ponudbe, predložene v odprtem postopku, tako neskladne od njegovih zahtev, da bi jih bilo treba obravnavati, kot da niso bile predložene.(op. 1)

(op.1: Podoben zaključek izhaja tudi iz vodnikov za javno naročanje, ki jih je pripravila takratna Komisija Evropskih skupnosti v zvezi s predhodnicami Direktive 2004/18/ES; npr. vodnik za javno naročanje gradenj: Guide to the Community rules on public works contracts, str. 26, kjer je opredeljeno, da "neprimerne ponudbe niso le nesprejemljive ali nepravilne ponudbe, ampak tudi ponudbe, ki so popolnoma nepomembne za javno naročilo in zato nesposobne izpolniti naročnikove potrebe, kot jih je določil v dokumentaciji javnega naročila. Take ponudbe se obravnava, kot da niso bile predložene." (v angleščini: "''Inappropriate tenders'' means not only unacceptable or irregular tenders, but also tenders which are completely irrelevant to the contract and are therefore incapable of meeting the contracting authorityâ??s needs as specified in the contract documents. Such tenders are consequently regarded as not having been submitted.; v francoščini "Par offres non appropriĂ"es, il faut entendre des offres qui sont inacceptables et irrĂ"gulières, mais, de plus, ont un contenu n'ayant aucune pertinence avec le marchĂ" et sont donc complètement inadĂ"quates pour rĂ"pondre aux besoins du pouvoir adjudicateur, tels qu'ils ont Ă"tĂ" dĂ"finis dans les documents du marchĂ". De ce fait, la prĂ"sentation de telles offres est assimilĂ"e Ă  l'absence d'offre.").)

Iz "Odločitve o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila za izvedbo gradenj po odprtem postopku in o sprejemu nove odločitve" št. 416-03/09-2 z dne 11. 9. 2009 izhaja, da je naročnik za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da je neprimerna, ker vlagatelj 1. v sklopu 9.1.2. tehničnih popisov elementov za opremo pod pozicijo 12 (panik tipka s ključem) ni predložil veljavnega certifikata, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, ker predloženi certifikat v ponudbi ni podpisan oziroma verificiran, 2. v sklopih 9.1.3. in 9.1.4. tehničnih popisov elementov za opremo pod pozicijo 13 (panik tipka z proženje alarma v primeru napada, NC ali NO kontakt) iz predloženega certifikata ni razvidno, da je izdan za ponujeni tip opreme, kar pomeni, da vlagatelj ni predložil ustreznega veljavnega certifikata, kot je to bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, in 3. v sklopu 9.1.8. tehničnih popisov za opremo pod pozicijo 4 in 5 (vrtljiva dome IP mrežna kamera z ločljivostjo 768 Ă" 576 za zunanjo oz. notranjo montažo) vlagatelj ni ponudil kamer z najmanj zahtevano ločljivostjo, ampak kamere z ločljivostjo 640 Ă" 480). Iz navedenega je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno ob ugotovitvi, da vlagatelj ni predložil dveh, z razpisno dokumentacijo zahtevanih certifikatov, ponujene kamere pri dveh pozicijah pa sta imeli premajhno ločljivost od tiste, ki je bila določena v razpisni dokumentaciji. Drugih razlogov za neprimernost vlagateljeve ponudbe naročnik ni navedel.

Vlagatelj zatrjuje, da je bila njegova ponudba "v celoti in absolutno popravljiva, tudi če bi držale navedbe naročnika o nepravilnosti in neprimernosti vložnikove ponudbe". Naročnik temu vlagateljevemu argumentu v odločitvi o zahtevku za revizijo niti ne ugovarja. Državna revizijska komisija pa se strinja z vlagateljem, da bi bile ugotovljene pomanjkljivosti mogoče popraviti, saj bi v primeru, da bi vlagatelj lahko sodeloval v postopku s pogajanji, predložil manjkajoča ustrezna certifikata, kot ju zahteva razpisna dokumentacija, ponudil pa bi lahko tudi kamero z zahtevano ločljivostjo. Državna revizijska komisija ocenjuje, da navedene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe ne bi mogle upravičiti zaključka, da je vlagateljeva ponudba, predložena v odprtem postopku, po vsebini tako neskladna z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, da bi bilo treba šteti, kot da ni bila sploh predložena. Ob takem zaključku je vsaj vlagateljeva ponudba taka, ki naročniku onemogoča izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2. Ob slednji ugotovitvi je treba zaključiti, da pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave niso bili podani, zaradi česar naročnik takega postopka tudi ni bil upravičen izvesti. Ker ob taki ugotovitvi odpade temelj za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, so vsa nadaljnja ravnanja naročnika neskladna z ZJN-2. Zato nadaljnjih vlagateljevih revizijskih navedb Državni revizijski komisiji tudi ni treba obravnavati.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je treba zahtevku za revizijo na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugoditi in, kot je predlagal vlagatelj, v celoti razveljaviti postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za rekonstrukcijo in nadgradnjo tehničnega varovanja objekta Državnega zbora in pomožnih objektov ter zagotavljanje operativnega delovanja celovitega sistema.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, tako s pritožbo kot z zahtevkom za revizijo. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Ker je vlagatelj uspel tako s pritožbo kot z zahtevkom za revizijo, Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008) kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo: taksa v višini 5.000,00 eurov, nagrada za revizijski postopek v višini 800 eurov, povečana za 20 % DDV, kar znese 960 eurov, poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20 eurov, povečani za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Ker je vlagatelj upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), stroški, priglašeni nad priznanim zneskom, pa po oceni Državne revizijske komisije niso potrebni, je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 4. 2. 2010

Predsednica senata
Mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- Republika Slovenija, Državni zbor, šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana,
- odvetniška družba Odvetniki šelih & partnerji, o. p., d. n. o., Komenskega ulica 36, 1000 Ljubljana,
- Zarja elektronika, d. o. o., Polčeva pot 1, 1240 Kamnik,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran