018-296/2009 Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članov Jožefa Kocuvana in Sonje Drozdek šinko kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku revizije postopka javnega naročila "Prevzem, obdelava in distribucija oziroma odstranjevanje odpadkov" in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PAPIR SERVIS, d.o.o., Pod ježami 3, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o.p., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o., Mirka Vadnova 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.12.2009 soglasno

odločila:

1. Vlagateljeva zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 4.12.2009 za tisti del zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila za sklop B, se zavrže.

2. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 23.11.2009 se v delu, ki se nanaša na sklop A, ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri ponudnika za sklop A, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 2.11.2009.

3. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 3.004,00 EUR. Naročnik je dolžan stroške iz te točke izreka, in stroške, o katerih je odločil s sklepom z dne 30.11.2009, vlagatelju povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil na portalu javnih naročil dne 21.7.2009 pod številko objave JN5893/2009, 23.7.2009 pa v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. objave 2009/S 139-203760.

Dne 2.11.2009 je naročnik izdal Odločitev o oddaji javnega naročila ter v sklopu A kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje PUBLICUS, d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana, v sklopu B pa OPES, d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor.

Po prejemu zahtevane dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 23.11.2009 ter predlagal razveljavitev odločitve o izbiri ponudnika v sklopu A in B in izbiro vlagatelja v obeh sklopih kot najugodnejšega ponudnika, podrejeno pa razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj glede ponudbe ponudnika PUBLICUS, d.o.o. v sklopu A zatrjuje, da je ta nepopolna zaradi dveh pomanjkljivosti. Ponudba družbe PUBLICUS, d.o.o. ne vsebuje zahtevane garancije, saj jo je dala družba HIS d.o.o., ki pa ni ponudnik, saj ni podpisana pod listino "podatki o ponudniku", zato gre to družbo obravnavati kot podizvajalca, pa tudi če bi nastopala kot eden od soponudbenikov, za popolnost ponudbe zaradi njene manjšinske vloge ne bi zadostovala zgolj njena garancija. Prav tako pa ponudnik PUBLICUS d.o.o. ni oddal ponudbe, ki bi vsebovala ceno skupaj z 20% DDV, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji in v objavljenih pojasnilih, ampak je v ponudbi podal ceno, ki je vsebovala le 8,5% DDV. Pri tem ne gre za nepravilnost manjšega pomena, saj daje ponudniku popravljanje formalne nepopolnosti ponudbe jasno možnost izigravanja pravil javnega naročanja, načela enakopravnega obravnavanja in transparentnosti, V konkretnem primeru je izbrani ponudnik PUBLICIS d.o.o. po seznanitvi s konkurenčnimi ponudbami svojo ponudbo popravil tako, da je skupno ceno ustrezno dvignil in zaračunal 20% DDV, ker je vedel, da bo tudi na tak način še vedno ponudil najnižjo ceno. V nasprotnem primeru pa bi imel možnost ob zvišanju davčne stopnje ustrezno znižati davčno osnovo zaradi ohranitve iste ponudbene vrednosti. S tem pa je omogočena široka možnost izigravanja sistema javnega naročanja. Če je bil 20% DDV jasen razpisni pogoj, ga je treba kot takega tudi upoštevati. Zaradi obeh pomanjkljivosti bi moral naročnik ponudbo družbe PUBLICUS, d.o.o. v sklopu A izločiti skladno z 80. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2).
V sklopu B vlagatelj napada popolnost ponudbe ponudnika OPES, d.o.o. zaradi garancije, ki jo je predložil v ponudbi, saj naj bi ta imela prekratek rok veljavnosti, in zaradi ponudbene določitve cene. Pri slednji je naročnik ravnal nepravilno, ko pri skupni vrednosti ponudbe ni upošteval vseh postavk, ki jih je v ponudbenem predračunu navedel ponudnik OPES, d.o.o., ampak je izpustil postavko "ostali stroški" in ohranil nepravilni skupni seštevek v višini 252.002,40 EUR, namesto da bi upošteval računsko napako pri seštevku in štel ponudbo dano v višini vsote vseh postavk. V slednjem primeru bi bil kot najugodnejši ponudnik izbran vlagatelj. Zaradi obeh pomanjkljivosti bi moral naročnik ponudbo družbe OPES, d.o.o. v sklopu B izločiti skladno z 80. členom ZJN-2.
Podrejeno vlagatelj ugovarja tudi bistvene postopkovne kršitve zaradi spreminjanja meril izbora in določenih pogojev po objavi javnega naročila.

Naročnik je 30.11.2009 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v sklopu A zavrnil kot neutemeljen, v sklopu B pa mu je ugodil in razveljavil odločitev o oddali javnega naročila za sklop B. Glede vlagateljevih revizijskih navedb, ki so se nanašale na ponudbo ponudnika PUBLICUS, d.o.o. v sklopu A, je naročnik odgovoril, da gre za ponudbo dveh ponudnikov kot enakovrednih partnerjev in da družbe HIS d.o.o. ni mogoče šteti kot podizvajalca družbi PUBLICUS, d.o.o., saj iz pogodbe o partnerstvu, ki je bila priložena ponudbi, izhaja, da sta obe družbi partnerja. Samo dejstvo, da družba HIS d.o.o. ni bila vpisana pod list "podatki o ponudniku" na status partnerja te družbe kot skupnega ponudnika, ki neomejeno solidarno odgovarja, ne more vplivati. Prav tako naročnik zavrača očitek vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna zaradi dejstva, ker je ta v ponudbi obračunal le 8,5% DDV. Naročnik je to obravnaval kot formalno nepopolnost in ponudnika PUBLICUS, d.o.o. pozval, da formalno nepopolnost odpravi tako, da znesek DDV popravi na 20%. Ker se cena niti vrstni red ponudnikov nista spremenila, poleg tega pa zakon določa, da je računsko napako dopustno odpraviti, ne sme pa odprava računske napake vplivati na vrstni red ponudb, naročnik navaja, da je ravnal pravilno, ko je glede na to, da je ponudnik PUBLICUS, d.o.o. zgolj pozabil obračunati 20% DDV namesto 8,5% DDV, na podlagi drugih podatkov iz ponudbe ugotovil, da gre za formalno nepopolnost, ki jo je mogoče odpraviti. Zato je v tem smislu vlagateljeve navedbe, da ne gre za formalno nepopolnost, ampak za vsebinsko, ki ni dopustna, zavrnil.
Naročnik pa se je strinjal z vlagateljevimi navedbami glede ponudbe ponudnika OPES d.o.o. v sklopu B v delu, da je ponudba tega ponudnika nepopolna, ker bančna garancija ne velja 120 dni od skrajnega roka za sprejem ponudb. V tem delu je naročnik ugotovil,da ponudba ponudnika OPES, d.o.o. ni pripravljena v skladu z zahtevami naročnika iz razpisa in je zato nepravilna in posledično nepopolna. Zato je v nadaljevanju kot brezpredmetne označil druge navedbe vlagatelja, ki so se nanašale na ponudbo ponudnika OPES d.o.o.
Naročnik je zavrnil tudi podrejeno navedene revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo, ker je vlagatelj pri teh navedbah, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo, prekludiran, saj je oddal ponudbo, revizijo pa bi iz tega razloga moral vložiti najkasneje do dne oddaje ponudbe.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 4.12.2009 obvestil, da glede na sklep naročnika, s katerim je bilo njegovemu zahtevku za revizijo delno ugodeno (Glede sklopa B), delno pa je bil njegov zahtevek zavrnjen kot neutemeljen (Glede sklopa A), nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 1. odst. 23. člena ZRPJN in 6. odst. 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka predmetnega sklepa.

Kot izhaja iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, je ta primarno zahteval razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopih A in B ter izbiro vlagateljeve ponudbe kot ekonomsko najugodnejše v obeh sklopih. Naročnik je s sklepom z dne 30.11.2009 vlagateljev zahtevek za revizijo v sklopu A zavrnil kot neutemeljen, v sklopu B pa je njegovemu zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila za sklop B.

Ker je v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj zapisal le, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, gre zaključiti, da slednji v celoti vztraja pri zahtevku za revizijo in zahteva, da se sporna odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi tako v sklopu A in sklopu B.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v delu, v katerem je naročnik njegovemu zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila z dne 2.11.2009 za sklop B, z nadaljevanjem pred Državno revizijsko komisijo v tem delu ne bi mogel doseči kaj več ali kaj drugega, kot mu je priznal že naročnik. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop B, slednjo pa je vlagatelj dosegel že, ko je o njegovem zahtevku za revizijo odločal naročnik. Vlagatelj je sicer zahteval tudi izbiro njegove ponudbe kot najugodnejše, vendar Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da ima naročnik v revizijskem postopku (tako kot Državna revizijska komisija) zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Navedeno pomeni, da lahko naročnik na podlagi 16. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da zahtevek za revizijo bodisi zavrne bodisi zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Ne more pa naročnik v revizijskem postopku sprejeti nove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, saj za to ravnanje nima podlage v ZRPJN. Odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika sodi v postopek oddaje javnega naročila (in ne v revizijski postopek) in jo naročnik sprejme na podlagi ZJN-2, zoper to odločitev pa imajo vsi ponudniki znova možnost vložiti zahtevek za revizijo v skladu z določbami ZRPJN.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da vlagatelju v skladu z določbo 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 5. odst. 3. člena ZRPJN, iz katere med drugim izhaja, da sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe, ni mogoče priznati pravnega interesa za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v tistem delu zahtevka za revizijo, v katerem mu je naročnik s sklepom z dne 2.11.2009 že ugodil. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo za tisti del zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila za sklop B, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V okviru vsebinske presoje vlagateljevega zahtevka za revizijo za sklop A predmetnega javnega naročila je Državna revizijska komisija najprej obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe, da ponudnik PUBLICUS d.o.o. v ponudbi ni predložil zahtevane garancije, saj naj bi garancijo dala družba HIS d.o.o., ki je le podizvajalec ponudnika PUBLICUS d.o.o..

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik v točki 2.5. Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe določil, da lahko ponudbo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, ki mora predložiti pravni akt (sporazum ali pogodbo) o skupni izvedbi javnega naročila v primeru, da bodo izbrani v tem postopku. Pravni akt o skupni izvedbi javnega naročila mora natančno opredeliti naloge in odgovornosti posameznih izvajalcev za izvedbo javnega naročila in nosilca izvedbe. V skupni ponudbi mora biti razvidno, katera dela prevzema vsak izvajalec. Ne glede na predložitev skupne ponudbe partnerji odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno.

Ob vpogledu v ponudbo, ki naj bi jo po mnenju vlagatelja oddala le družba PUBLICUS d.o.o., Ljubljana, Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta ponudbo skupaj oddali družbi PUBLICUS d.o.o., Ljubljana in HIS d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) kot partnerja v skupnem nastopu pri predmetnem javnem naročilu. Da družba HIS d.o.o. ne nastopa kot podizvajalec, kot to zatrjuje vlagatelj, ampak kot eden od partnerjev v skupini gospodarskih subjektov, ki je predložila ponudbo, je razvidno iz več dokumentov v ponudbi izbranega ponudnika. V dokumentu "Podatki o ponudbi" sta kot ponudnik navedena oba partnerja, tako PUBLICUS d.o.o., Ljubljana kot HIS d.o.o., prav tako je iz Pogodbe o partnerstvu za prevzem, obdelavo in distribucijo oziroma odstranjevanje odpadkov (v nadaljevanju: Pogodba), ki sta jo podpisala oba partnerja, razvidno, da pri predmetnem javnem naročilu skupaj nastopata kot ponudnik (1. člen Pogodbe), da je vodilni partner v skupni ponudbi družba PUBLICUS d.o.o., Ljubljana (2. člen Pogodbe), in da je vodilni partner pooblaščen za prevzemanje obveznosti, pri čemer pri sprejemanju teh obveznosti velja načelo, da so le-ta sprejeta v imenu in za račun obeh partnerjev v tej ponudbi (4. člen Pogodbe). V Pogodbi sta se partnerja v 3. členu dogovorila tudi, da bosta opravljala sklope A, B, C in D v razmerju 70% PUBLICUS d.o.o. in 30% HIS d.o.o., ter da se strinjata, da bo pogodbenik HIS d.o.o. izdal ustrezno bančno garancijo za sklope A, B, C in D. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ocenjuje, da je v ponudbi izbranega ponudnika jasno določeno, da družba HIS d.o.o. nastopa kot partner pri oddaji skupne ponudbe in ne kot podizvajalec. Da oba partnerja naročniku odgovarjata neomejeno solidarno, pa je kljub vlagateljevim navedbam, da tega partnerja nista določila v njuni Pogodbi, oziroma da takega določila ne vsebuje niti vzorec pogodbe, ki je del razpisne dokumentacije, mogoče zaključiti že iz izpolnjene, podpisane in žigosane izjave o strinjanju z razpisnimi pogoji. S predložitvijo te izjave je izbrani ponudnik potrdil, da v celoti in brezpogojno sprejema vse pogoje iz predmetne razpisne dokumentacije, torej tudi določbo iz točke 2.5. Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (glej zgoraj: ne glede na predložitev skupne ponudbe partnerji odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno). Ob ugotovljenem gre tudi opozoriti, da se v skladu s 394. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 40/2007; v nadaljevanju: OZ) solidarna odgovornost pri kakšni deljivi, z gospodarsko pogodbo nastali obveznosti, domneva, razen če so pogodbeniki izrecno odklonili solidarno odgovornost, česar pa v konkretnem primeru iz ponudbenih dokumentov ni mogoče ugotoviti.

Na podlagi zapisanega gre tako ugotoviti, da kot izbrani ponudnik ne nastopa le družba PUBLICUS d.o.o., Ljubljana, ampak skupaj z njo tudi družba HIS d.o.o., obe družbi pa nastopata kot partnerja v skupini gospodarskih subjektov, ki je oddala skupno ponudbo. Ker se vrednost bančne garancije za resnost ponudbe, kot je določena v 3. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudb, nanaša na vrednost ponudbe, ki jo je oddal izbrani ponudnik (5% ponudbene cene z DDV), in brez dodatnih omejitev v razpisni dokumentaciji o tem, kdo izmed partnerjev v skupini bi glede na prevzeti delež odgovornosti v zvezi s predmetnim javnim naročilom moral predložiti sporno garancijo, gre šteti, da je lahko vsak izmed partnerjev v skupini predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, ki je ustrezala višini 5% ponudbene cene z DDV. Ker je med strankama nesporno, da je garancijo za resnost ponudbe pri izbranem ponudniku predložila družba HIS d.o.o. (za katero je bilo ugotovljeno, da pri izbranem ponudniku sodeluje kot njen partner in ne podizvajalec), ustreznost višine bančne garancije pa vlagatelju ni sporna, Državna revizijska komisija zaključuje, da je izbrani ponudnik predložil zahtevano bančno garancijo za resnost ponudbe v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, vlagateljeve navedbe v tem delu pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je kot naslednje obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi nepravilno podane cene, ki je vsebovala le 8,5% DDV namesto 20% DDV, ter s tem povezanimi domnevnimi kršitvami naročnika, ko je izbranemu ponudniku dopustil nezakonito spremembo cene.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji za predmetno javno naročilo, v 3. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval, da ponudnik v ponudbi priloži tudi izpolnjen obrazec "podatki o ponudniku in ponudbi" (PRILOGA 1) in izpolnjen obrazec ponudbenega predračuna (PRILOGA 6). V skladu z navodili pri obrazcu ponudbenega predračuna je moral ponudnik vrednost ponudbe (v EUR) vnesti v predložen obrazec. Ponudnik je moral vpisati ceno, ki vključuje vse elemente, ki vplivajo na njen izračun ter upoštevati vse zahteve naročnika, navedene v tem obrazcu in opredelitvi javnega naročila. V predloženem obrazcu je morala biti razvidna skupna vrednost ponudbe za celotno obdobje oddaje javnega naročila in tudi cena na enoto, to je na 1 tono odpadkov. Kot izhaja iz ponudbenega obračuna, je moral vlagatelj za sklop A glede cene/tono in vrednosti v EUR pri skupni vrednosti ponudbe izpolniti naslednje postavke: izhodiščna cena, ostali stroški, popust % in davek na dodano vrednost %.

Skladno s 4. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in dodatka k razpisni dokumentaciji, objavljenega na portalu javnih naročil 17.8.2009 pod št. objave JN5893/2009, je naročnik ocenjeval ponudbe na podlagi edinega merila "skupna ponudbena vrednost za posamezen sklop storitev". Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji kot merilo za ocenjevanje ponudb določil skupno vrednost ponudbe za posamezen sklop storitev, ki je bila seštevek zgoraj naštetih postavk: izhodiščne cene, ostalih stroškov, popusta in davka na dodano vrednost.

V skladu s 2.10. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je ponudnik kot sestavni del razpisne dokumentacije moral upoštevati tudi dodatek k razpisni dokumentaciji, objavljen na portalu javnih naročil 24.8.2009 pod št. objave JN5893/2009, kjer je naročnik na vprašanje ponudnika, kakšen je davek na dodano vrednost - ali je 8,5%, ker gre za storitev v obsegu javne službe ali je 20%, odgovoril, naj ponudniki v ponudbi upoštevajo 20% davek na dodano vrednost.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je ta v obrazcu "podatki o ponudniku in ponudbi" navedel, da izhodiščna cena za sklop A - komunalni odpadki znaša 3.113.460,0000 EUR, ostali stroški so 0,0000 EUR, popust 2%, DDV znaša 259.351,2180 EUR in skupna vrednost ponudbe z DDV znaša 3.310.542,0180 EUR.
V izpolnjenem obrazcu ponudbenega predračuna je vlagatelj pri vrednosti ponudbe za celotno obdobje oddaje javnega naročila zapisal enako vrednost izhodiščne cene in ostalih stroškov, pri popustu v višini 2% je zapisal, da popust znese -62.269,2000 EUR, 8,5% DDV pa 259.351,2180 DDV. Skupna vrednost ponudbe je enaka tisti iz obrazca "podatki o ponudniku in ponudbi".

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 1.9.2009 pozval, da dopolni svojo formalno nepopolno ponudbo tako, da poda skupno vrednost ponudbe glede na v dodatku k razpisni dokumentaciji postavljenem davku na dodano vrednost v višini 20% in ne 8,5%, kot je izbrani ponudnik navedel v predloženem predračunu.

Izbrani ponudnik je 3.9.2009 ponudbo dopolnil skladno s pozivom naročnika in predložil nov ponudbeni predračun, v katerem je v spornem sklopu A spremenil vrednosti tako, da je spremenil davek na dodano vrednost na 20%, določil novo vrednost davka na dodano vrednost v višini 610.238,1600 EUR, ter podal novo skupno vrednost ponudbe v višini 3.661.428,9600 EUR.

Med strankama v obravnavanem primeru ni sporno, to pa izhaja tudi iz ponudbe izbranega ponudnika, da je slednji v obrazcu ponudbenega predračuna obračunal davek na dodano vrednost v višini 8,5%, ki je znašal 259.351,2180 EUR, ter podal skupno vrednost ponudbe v višini 3.310.542,0180 EUR. Med strankama tudi ni sporno, da bi moral izbrani ponudnik v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije upoštevati 20% davek na dodano vrednost in ne 8,5%. Med strankama pa ostaja spor o tem, ali je vlagateljevo ponudbo zaradi uporabe napačne višine davka na dodano vrednost mogoče šteti za formalno nepopolno ponudbo, ki jo je dopustno odpraviti.

Skladno z določili ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Iz določil 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik, v kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Če torej naročnik ob pregledu ponudbene vsebine ugotovi, da je določena pomanjkljivost takšne narave, da bi njena odprava posegla v prej naštete elemente (torej tudi v ponujeno ceno), takšne ponudbe ni mogoče dopolniti.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja in pravne podlage ocenjuje, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče označiti za formalno nepopolno, saj iz same ponudbe ne izhajajo nobene formalne pomanjkljivosti. Iz vseh dokumentov v ponudbi, ki vsebujejo podatke o višini DDV-ja, je jasno razvidno, da je izbrani ponudnik pri skupni vrednosti ponudil in obračunal davek na dodano vrednost v višini 8,5% kljub temu, da je bil oz. bi moral biti seznanjen s zahtevo razpisne dokumentacije, da mora pri pripravi ponudbene cene upoštevati 20% DDV. Izbrani ponudnik je v obrazce vnesel vse podatke, ki jih je glede sestave ponudbene cene moral, vendar ti podatki niso vsebinsko ustrezali zahtevi razpisne dokumentacije glede 20% DDV. Prav tako v konkretnem primeru ni prišlo do nobenih računskih napak, ki bi jih bilo dopustno odpraviti, kot to zatrjuje naročnik, saj je bila vrednost 8,5% DDV pravilno izračunana in všteta v skupno ponudbeno vrednost, slednja pa je bila (kot že zgoraj zapisano) edino merilo za razvrstitev prejetih ponudb. V konkretnem primeru napačne višine DDV ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ampak za vsebinsko neustreznost ponudbe z določbami razpisne dokumentacije, katere nedopustna dopolnitev je pomenila tudi spremembo ponudbene cene. Ta je zaradi možnosti vpliva na drugačno razvrstitev ponudb (cena kot merilo je v konkretnem primeru edini element vrednotenja in razvrščanja ponudb) v skladu z 2. odst. 78. člena ZJN-2 prepovedana.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevim navedbam in ugotovila, da je naročnik kršil 78. in 80. člen ZJN-2, ko ponudbe izbranega ponudnika kljub njeni nepopolnosti ni izločil, ampak je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe in mu z dopolnitvijo ponudbe dopustil spremembo DDV iz 8,5% na 20% in s tem spremembo skupne ponudbene cene iz prvotno določene 3.310.542,0180 EUR na novo (povišano) skupno ponudbeno ceno 3.661.428,9600 EUR.

Ugotovljeno opravičuje razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri ponudnika za sklop A, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop A, ugodila in odločila tako, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj je priglasil naslednje stroške: 5.000,00 EUR za vplačano takso, 5.000,00 EUR za sestavo zahtevka za revizijo, materialne stroške v višini 20 EUR in 20% DDV.

Ker je zahtevek za revizijo vlagatelja utemeljen, Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo: strošek v višini 5.000,00 EUR za takso za revizijo, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, povečano za 20% DDV (skupaj 960,00 EUR), ter izdatke v višini 20,00 EUR, povečano za 20% DDV (skupaj 24,00 EUR), kar skupaj znaša 5.984,00 EUR.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu z dne 30.11.2009 vlagatelju že priznal povrnitev sorazmernega dela stroškov, nastalih z revizijo, pri čemer je vlagatelju priznal stroške v višini 2.980,00 EUR, zato je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala še nadaljnjih 3.004,00 EUR potrebnih stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik mora tako skupaj vlagatelju povrniti stroške v višini 5.984,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 17.12.2009



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
â"˘ Odvetniška družba Čeferin, o.p., Taborska cesta 13, Grosuplje
â"˘ KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o., Mirka Vadnova 1, Kranj
â"˘ PUBLICUS, d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana
â"˘ OPES, d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran