018-313/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata in članic Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "Izdelava, dobava in montaža opreme za objekt SNG Opera in balet Ljubljana", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika šENK TRADE d.o.o., Britof 23, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 22.1.2010 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 14.12.2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, plačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na portalu javnih naročil dne 10.7.2009 pod številko objave JN5585/2009, dne 14.7.2009 pa v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. objave 2009/S 132-192652. Popravka obvestila je naročnik objavil dne 18.8.2009 in 3.9.2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN6656/2009 in JN7167/2009.

Naročnik je 20.10.2009 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je predmetno javno naročilo oddal vlagatelju.

Zoper naročnikovo odločitev o izbiri vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika je ponudnik PANLES d.o.o., Tekačevo 62b, Rogaška Slatina vložil zahtevek za revizijo, ki mu je naročnik ugodil in razveljavil odločitev z dne 20.10.2009.

Naročnik je 25.11.2009 izdal novo Obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega izhaja, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal ponudniku PANLES d.o.o., Tekačevo 62b, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je edini oddal popolno ponudbo. Naročnik je v obrazložitvi odločitve navedel, da je pri presoji zahtevka za revizijo izbranega ponudnika ugotovil, da so njegove trditve utemeljene v delu, ki se nanaša na nepravilnost predložene bančne garancije za resnost vlagateljeve ponudbe. Izbrani ponudnik je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da je bila prvotna bančna garancija v vlagateljevi ponudbi nepravilna in ga naročnik ne bi smel pozvati k dopolnitvi oziroma popravku, ne glede na to pa se je naročnik strinjal, da je tudi dopolnjena oziroma popravljena bančna garancija nepravilna, saj je kljub izrecnemu opozorilu naročnika, da mora biti popravljena bančna garancija veljavna še najmanj 150 dni, šteto od dneva oddaje ponudb, le ta predložil bančno garancijo za resnost ponudb, veljavno zgolj 120 dni. Taka bančna garancija pa je, tudi ob upoštevanju prakse Državne revizijske komisije, nepravilna in vlagateljeva ponudba nepopolna.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14.12.2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev odločitve naročnika, vsebovane v Obvestilu o oddaji javnega naročila z dne 25.11.2009, in da se javno naročilo kot najboljšemu ponudniku z najnižjo ponudbo odda vlagatelju. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisu sicer zahteval, da mora ponudnik predložiti garancijo za resnost ponudbe z rokom veljavnosti 150 dni od dneva odpiranja ponudb in vsaj 30 dni po preteku veljavnosti ponudbe, vendar pa je naročnik datum za odpiranje ponudb dvakrat spremenil, s čimer so se spremenili tudi datumi veljavnosti garancij. Navedeno po vlagateljevem mnenju pomeni, da se je rok veljavnosti bančne garancije po izvedenem razpisu in oddanih ponudbah spremenil glede na zamike pri odpiranju ponudb. Zato vlagatelj meni, da je naročnik zaradi sprememb datumov odpiranja ponudb lahko zahteval tudi podaljšanje datumov veljavnosti garancije. Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba samo formalno nepopolna in ne nepravilna in nepopolna, zato se takšna ponudba lahko upošteva pri izbiri. Vendar pa vlagatelj naročniku očita, da ga je spravil v zmoto, ko ga je pozval k dopolnitvi ponudbe s podaljšanjem bančne garancije za skupno 150 dni oziroma datumsko najkasneje do 18.1.2010, čeprav bi moral v pozivu po pravilnem računanju navesti datum 8.2.2010. Zato se vlagatelj pri računanju datuma veljavnosti garancije ni zmotil, ampak se je zanesel na izračun in navodilo naročnika. Naročnikova trditev, da tudi dopolnjena bančna garancija kljub izrecnemu opozorilu naročnika, da mora biti popravljena bančna garancija veljavna še najmanj 150 dni, ne ustreza temu naročilu, je zato povsem neresnična. Vlagatelj meni, da podaljšana bančna garancija za resnost ponudbe vsebinsko ustreza naročnikovi zahtevi iz razpisa glede roka veljavnosti, če bi bilo odpiranje ponudb izvedeno v roku, kljub temu pa zaradi tega, ker se bo odločalo o ponovni izbiri ponudnika, predlaga dopolnjeno bančno garancijo z dodatkom 2 z dne 11.12.2009 in veljavnostjo do 12.5.2010.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik odločitev o ugoditvi zahtevku za revizijo izbranemu ponudniku prejel skupno z obvestilom o izbiri drugega ponudnika, zato vlagatelj ni imel možnosti, da zoper odločitev vloži ugovor.
Vlagatelj tudi zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika prepozno vložena, saj so morali ponudniki oddati ponudbe 10.9.2009 do 8.30 ure, iz zapisnika o odpiranju ponudb pa je razvidno, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo ob 8.30 uri. Torej bi moral naročnik ob 8.30 uri ugotoviti, da ponudbe ni vložil v roku.
Prav tako je naročnik na portalu javnih naročil tudi odgovoril na vprašanje ponudnika kljub temu, da je rok za podajanje vprašanj in odgovorov že potekel. Naročnik je to ravnanje pojasnil z utemeljitvijo, da je vprašanje bistveno za izbor in zaradi tega podaljšal datum odpiranja ponudb. Datum za odpiranje ponudb se je brez utemeljenih razlogov spremenil že drugič in s tem tudi datumi veljavnosti garancij.
Vlagatelj še navaja, da mu je naročnik neupravičeno zavrnil zahtevek za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, na podlagi katerega je želel vlagatelj ugotoviti, ali referenčni objekti izbranega ponudnika ustrezajo pogojem razpisa. Vlagatelj je zahteval tudi povračilo revizijskih stroškov.

Naročnik je 21.12.2009 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Na vlagateljeve očitke glede bančne garancije naročnik odgovarja, da vlagatelj napačno ocenjuje razlog, zaradi katerega je naročnik njegovo ponudbo spoznal kot nepopolno. Naročnik je dejansko spremenil datum za odpiranje ponudbe, pri tem pa ves čas štel, da so predloženi dokumenti datumsko veljavni glede na prvotno predvideni rok za oddajo ponudb. Ponudba vlagatelja ni nepopolna iz razloga, ker naj bi vlagatelj napačno ocenil rok, od katerega naj bi se šteli datumi veljavnosti predloženih dokumentov, temveč v tem, da je ne glede na ta datum napačno napisal s številko v dnevih naveden datum trajanja bančne garancije. Vlagatelj je v bančni garanciji namreč navedel, da naj bi bančna garancija za resnost ponudbe trajala največ 120 dni, šteto od dne, predvidenega za odpiranje ponudb. Naročnik je v razpisni dokumentaciji izrecno navedel pogoj, da mora bančna garancija za resnost ponudbe veljati vsaj 30 dni po preteku veljavnosti ponudb, rok trajanja veljavnost ponudb pa je bil določen za 120 dni, bi moral vlagatelj v bančno garancijo zapisati njeno trajanje najmanj za 150 dni. Tudi na izrecni poziv naročnika vlagatelj tega ni storil. Naročnik je pri svojem ravnanju upošteval določila zakona, ki določajo pojem formalno nepopolne ponudbe. Povsem nerelevantno je, ali je naročnik pri tem ravnal pravilno ali ne, ker je tudi sicer ponudba vlagatelja nepopolna že zaradi napačne navedbe trajanja ponudbe (120 namesto 150 dni). Naročnik priznava, da je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah v podobnih primerih odločila, da pri tem ne gre za formalno nepopolno ponudbo in da se tako nepopolnosti ponudbe ne more popravljati oziroma dopolnjevati.
Glede nezmožnosti vlagateljevega ugovora zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo naročnik odgovarja, da je naročnik s to odločitvijo prvotno obvestilo o izboru najugodnejšega ponudnika odpravil, s tem pa postopek ponovno vrnil v fazo pregledovanja ponudb in odločanja o izboru najugodnejšega ponudnika. Zakon ne predvideva možnosti ugovora kateregakoli od ponudnikov zoper odločitev naročnika o revizijskem zahtevku.
V zvezi z navedbami, povezanimi z izpodbijanjem popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, naročnik navaja, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za izpodbijanje naročnikove odločitve o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Ker je vlagateljeva ponudba nepopolna, vlagatelj nima pravnega interesa niti za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika niti za ugotavljanje popolnosti tega ponudnika.
Glede zahtevanih referenc naročnik odgovarja, da bi moral vlagatelj skladno z določbami Zakona o javnem naročanju (Ur.l. RS št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) določbe razpisne dokumentacije izpodbijati v roku 10 dni od dne, ko se je z njimi seznanil.
Naročnik je zavrnil tudi zahtevo za povračilo revizijskih stroškov.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 28.12.2009 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 8.1.2010 od naročnika prejela celotno originalno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu in z njim povezanim revizijskim postopkom.

Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na ugotovljeno nepopolnost njegove ponudbe. Vlagatelj v zvezi s tem zatrjuje, da je res oddal ponudbo, v kateri je bil rok bančne garancije za resnost ponudbe prekratek, vendar le zaradi naročnikovega podaljševanja roka za odpiranje ponudb po tem, ko so ponudniki ponudbe že oddali, zaradi tega pa se je premaknil tudi datum veljavnosti bančne garancije. Vlagatelj zato meni, da ga je bil naročnik upravičen pozvati na dopolnitev ponudbe s podaljšanjem datuma veljavnosti bančne garancije, saj je bila njegova ponudba le formalno nepopolna. Ker pa je naročnik vlagatelja pri pozivanju k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe z navedbo napačnega datuma, do katerega mora bančna garancija za resnost ponudbe, spravil v zmoto, takšno naročnikovo ravnanje ne more iti v škodo vlagatelju, ki je ravnal v skladu z navodili naročnika. Poleg tega je dopolnitev skladna z razpisno zahtevo glede roka veljavnosti bančne garancije, če bi bilo odpiranje ponudb izvedeno v roku. Nasprotno vlagatelju pa naročnik zatrjuje, da njegova ponudba ni bila nepopolna zaradi nepravilne dopolnitve, ampak je vlagatelj na bančni garanciji za resnost ponudbe, ki jo je predložil ponudbi, napačno napisal s številko v dnevih naveden datum trajanja bančne garancije, saj bi ta morala biti veljavna 150 dni in ne 120 dni, kot je to navedel vlagatelj. Res je naročnik vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe v tem delu, vendar vprašanja, ali je bil to upravičen storiti ali ne, na vprašanje nepopolnosti vlagateljeve ponudbe zaradi napačne navedbe veljavnosti bančne garancije ne vpliva.

Med strankama je nesporno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki predložiti garancijo za resnost ponudbe, ki mora biti veljavna vsaj trideset (30) dni po preteku veljavnosti ponudbe, in da je bila zahtevana veljavnost ponudbe stodvajset (120) dni od dneva odpiranja ponudb, kar pomeni, da je morala biti garancija za resnost ponudbe veljavna vsaj stopetdeset (150) dni od dneva odpiranja ponudb.

Med strankama tudi ni sporno, da je bil prvoten rok za odpiranje ponudb določen na datum 20.8.2009 in da je bil ta rok naknadno (z objavama na portalu javnih naročil dne 18.8.2009 in 3.9.2009 pod št. objave JN6656/2009 in JN7167/2009) dvakrat spremenjen, tako da je bil končni rok za odpiranje ponudb določen na datum 10.9.2009.

Vendar pa ne drži, da bi moral naročnik rok za veljavnost bančne garancije šteti od prvotno določenega roka za odpiranje ponudb. Naročnik je razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na rok za odpiranje ponudb, spremenil pred potekom roka za prejem ponudb (3. odst. 71. člena ZJN-2), zato se šteje, da so te spremembe postale del razpisne dokumentacije (2. odst. 71. člena ZJN-2), ponudniki pa so to morali upoštevati pri pripravi ponudb. Rok za odpiranje ponudb je bil najprej določen na datum 20.8.2009, vendar je naročnik z objavo na portalu javnih naročil dne 18.8.2009 (torej še pred postavljenim rokom za odpiranje ponudb) objavil popravek razpisne dokumentacije, s katerim je ponudnike obvestil, da se rok za odpiranje ponudb spremeni na datum 7.9.2009. Upoštevajoč določbo 2. odst. 74. člena ZJN-2, ki določa, da kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, je s to objavo popravek razpisne dokumentacije postal del razpisne dokumentacije. Enako velja tudi za kasnejši popravek, objavljen na portalu javnih naročil 3.9.2009, ko je naročnik ponovno pred rokom za oddajo ponudb (ta je bil s predhodno objavo določen na datum 7.9.2009) tega spet spremenil na datum 10.9.2009. Takrat je naročnik ponudbe tudi odprl (navedeno potrjuje Zapisnik o odpiranju ponudb, ki ga je podpisal tudi vlagatelj).

Glede na navedeno so morali ponudniki pri pripravi ponudbene dokumentacije (in naročnik pri pregledu ponudb) upoštevati tako razpisno dokumentacijo kot tudi njene spremembe, objavljene na portalu javnih naročil, kar pomeni, da so kot datum odpiranja ponudb morali upoštevati datum 10.9.2009 in ne prvotno določen datum.
Pri tem Državna revizijska komisija opozarja, da se v presojo vprašanja, ali je naročnik upravičeno spremenil datum za odpiranje ponudb, v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, torej po izdaji odločitve o oddaji naročila, ne more več spustiti. šesti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Vlagatelj je bil z vsemi pogoji in zahtevami, tudi s spremembo datuma odpiranja ponudb, seznanjen s trenutkom, ko je naročnik spremembo prvotno določenega datuma za odpiranje ponudb objavil na portalu javnih naročil. V kolikor je vlagatelj menil, da objava na portalu javnih naročil glede spremembe datuma veljavnosti ponudb ni skladna z določbami ZJN-2, bi moral to kršitev uveljavljati neposredno po seznanitvi z objavo spremembe razpisne dokumentacije, najkasneje pa do poteka roka za predložitev ponudb. V tej fazi postopka, po poteku roka za predložitev ponudb in po izdaji odločitve o dodelitvi naročila, lahko Državna revizijska komisija le ugotavlja, ali je naročnik ponudbe ocenil na način in v skladu s kriteriji, kot so bili določeni v razpisni dokumentaciji.

Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji pogoj veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe vezal na datum odpiranja ponudb, je ob upoštevanju zgoraj ugotovljenega in skladno s pravili štetja materialnih rokov (gl. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-240/2007, na katero se Državna revizijska komisija glede štetja materialnih rokov v izogib ponavljanju v celoti sklicuje tudi v tem sklepu) ponudba morala biti veljavna vsaj do 8.1.2010 (120 dni od dneva odpiranja ponudb), bančna garancija za resnost ponudbe pa vsaj še 30 dni po preteku veljavnosti ponudbe, torej je morala bančna garancija za resnost ponudbe veljati vsaj 150 dni od odpiranja ponudb oziroma do konca 7.2.2010.

Vpogled v vlagateljevo ponudbo kaže, da je vlagatelj v ponudbi predložil Bančno garancijo za resnost ponudbe št. 094094-06, izdano s strani banke SKB d.d. Iz besedila bančne garancije izhaja, da bančna garancija velja najmanj 120 dni, šteto od dne odpiranja ponudb, ter da če banka ne bo prejela nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do 8.1.2010, bo ta garancija prenehala veljati ne glede na to, ali je bila banki vrnjena.

Iz predložene bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo je vlagatelj predložil v ponudbi, je jasno razvidno, da vlagatelj v trenutku poteka roka za oddajo ponudb zahteve razpisne dokumentacije glede veljavnosti bančne garancije ni izpolnjeval, saj je bančna garancija veljala najmanj 120 dni, šteto od dneva odpiranja ponudb, vendar le do 8.1.2010, glede na določbe razpisne dokumentacije pa bi morala veljati vsaj 150 dni od dneva odpiranja ponudb oziroma do konca 7.2.2010.

Naročnik je zaradi ugotovljene neskladnosti vlagateljevo ponudbo označil za formalno nepopolno in vlagatelja s pozivom z dne 12.9.2009 pozval k popravku bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo je vlagatelj v skladu z njegovim pozivom tudi popravil z Dodatkom št. 1 k bančni garanciji za resnost ponudbe z novim datumom veljavnosti (18.1.2010).

Nasprotno od prepričanja vlagatelja, da ugotovljena neskladnost vlagateljeve bančne garancije za resnost ponudbe z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije pomeni formalno nepopolnost ponudbe (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2), ki jo je bil naročnik v skladu s 1. odst. 78. člena ZJN-2 upravičen pozvati na dopolnitev, Državna revizijska komisija (tako kot že v svojih prejšnjih odločitvah, npr. v sklepu št. 018-18/2009) ugotavlja, da je bila vlagateljeva ponudba zaradi prekratkega roka veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe ob roku za oddajo ponudb nepopolna, saj je iz nje izhajala vsebinska nepopolnost ponudbe, pri slednji pa uporaba instituta dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe ni dopustna iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZJN-2 v 17. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila; če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Postopek dopustne dopolnitve formalno nepopolne ponudbe je določen v 78. členu ZJN-2; ta določa, da mora naročnik v primeru, če sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ob tem ZJN-2 določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske!) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno. Drugačna razlaga pojma formalne nepopolnosti bi lahko pripeljala do položaja, da bi lahko vsak ponudnik, za katerega bi se ugotovilo, da ne izpolnjuje določenega pogoja oz. zahteve, v tem delu spremenil ponudbo in naročniku naknadno (po preteku roka za predložitev ponudb) predložil dokumentacijo, ki bi se nanašala na ustrezno spremenjeni način izpolnjevanja pogoja, skladen z določili razpisne dokumentacije. Na ta način bi lahko ponudnik kadarkoli po preteku roka za predložitev ponudbe spremenil svojo ponudbo iz neprimerne v primerno, iz nepravilno v pravilno ali iz nesprejemljive v sprejemljivo. To pa bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, ter bi, kot je bilo že zapisano, popolnoma razvrednotilo stroge določbe v zvezi s pravočasno predložitvijo ponudb.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je bila vlagateljeva ponudba ob roku za predložitev ponudb zaradi prekratkega roka veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe vsebinsko neskladna z zahtevo razpisne dokumentacije, ki se nanaša na veljavnost bančne garancije za resnost ponudb. Zaradi vsebinske neskladnosti vlagateljeve ponudbe naročnik vlagatelja ne bi smel pozivati k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe, ampak bi moral njegovo ponudbo kot nepopolno v skladu s 1. odst. 80. člena ZJN-2 izločiti. Čeprav je naročnik v nasprotju z ZJN-2 vlagatelja pozval k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe, pa ta kršitev ne spremeni dejstva, da je bila vlagateljeva ponudba kljub temu že od vsega začetka nepopolna. Zato kakršnakoli dopolnitev, dana na podlagi naročnikovega poziva, ki je pomenila tudi nedopustno spreminjanje prvotno dane bančne garancije za resnost ponudbe, ne bi mogla spremeniti ugotovitve, da je bila ponudba ob roku za predložitev ponudb nepopolna. Naročnik je vlagateljevo ponudbo označil za nepopolno in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila, zato mu v zvezi s tem ravnanjem ni mogoče očitati ravnanja, neskladnega z ZJN-2, vlagateljeve navedbe v tem delu pa zavrniti kot neutemeljene.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila izločil kot nepopolno, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni več presojala preostalih navedb, saj tudi, če bi se izkazale za utemeljene, vlagatelj dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati pravno relevantna škoda (1. odst. 9. člena ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem postopku zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, 3. odst. 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz 1. odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija na podlagi predložene dokumentacije ugotavlja, da je vlagatelj plačal takso v višini 5.000,00 EUR.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 22.1.2010

Pripravila: Metka Čretnik, univ.dipl.prav.
Svetovalka Državne revizijske komisije


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije









Vročiti:

â"˘ šENK TRADE d.o.o., Britof 23, Kranj
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana
â"˘ PANLES d.o.o., Tekačevo 62b, Rogaška Slatina
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran