018-292/2009 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter članic Državne revizijske komisije mag. Maje Bilbije in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Nakup 400 MHz in 500 MHz spektrometra visoke ločljivosti ter visokoločljivostnega vrstičnega elektronskega mikroskopa na poljsko emisijo (FE-SEM)", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika VARIAN DEUTSCHLAND GmbH, Alsfelder Strasse 6, Darmstadt, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d.n.o. - o.p., Tavčarjeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO, Aškerčeva cesta 5, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15. 1. 2010 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 25. 11. 2009, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izboru najugodnejšega ponudnika za SKLOP 1: 400 MHz in 500 MHz NMR spektrometra visoke ločljivosti, vsebovana v Obvestilu o izidu javnega naročila, izdanim dne 2. 11. 2009, pod št. OP09-1.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 5.960,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26. 8. 2009, pod št. OP09-1, sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Nakup 400 MHz in 500 MHz spektrometra visoke ločljivosti ter visokoločljivostnega vrstičnega elektronskega mikroskopa na poljsko emisijo (FE-SEM)", za SKLOP 1: Nakup 400 MHz in 500 MHz NMR spektrometra visoke ločljivosti in za SKLOP 2: Nakup visokoločljivostnega vrstičnega elektronskega mikroskopa na poljsko emisijo (FE-SEM). Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 3. 9. 2009, pod št. objave JN7162/2009 in v Uradnem glasilu ES dne 8. 9. 2009, pod št. objave 2009/S 172-248455.

Naročnik je dne 2. 11. 2009, pod št. OP09-1 izdal Obvestilo o izidu javnega naročila, s katerim je odločil, da se kot najugodnejšo ponudbo v SKLOPU 1: Nakup 400 MHz in 500 MHz NMR spektrometra visoke ločljivosti izbere ponudbo ponudnika Scientific Instruments Brno, Spol. s.r.o., Hvaličkova 86, 602 00 Brno (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 10. 11. 2009, pri naročniku vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o izboru ponudbe v sklopu 1.

Naročnik je dne 12. 11. 2009, pod št. OP09-1, izdal Dodatno obrazložitev javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 17. 11. 2009 pri naročniku podal zahtevo za pojasnilo glede nastalih razlik v točkovanju pri ocenjevanju ponudb.

Naročnik je dne 18. 11. 2009, pod št. OP09-1, izdal obvestilo vlagatelju, v katerem je pojasnil razlike v vrednosti doseženih točk ponudnikov.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 19. 11. 2009, pri naročniku podal zahtevo za dodatno pojasnilo glede točkovanja ponudb.

Naročnik je po pooblaščeni družbi vlagatelju posredoval Odločitev o izidu javnega naročila, izdano dne 2. 11. 2009, pod št. OP09-1.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 23. 11. 2009, pri naročniku podal zahtevo za ponovno dodatno pojasnilo razlik v doseženih točkah.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 25. 11. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o izboru najugodnejšega ponudnika, ponovitev postopka ocenjevanja ponudb in izbor ponudbe vlagatelja kot ekonomsko najugodnejše ponudbe. Vlagatelj je zatrjeval, da je naročnik kršil 2. odstavek 71. člena ZJN-2 ter 4. odstavek 48. člena ZJN-2. Vlagatelj je pri pregledu naročnikove tabele ocenjevanja, ki je bila priložena zadnjemu odgovoru naročnika, ugotovil določene nepravilnosti pri upoštevanju kriterijev (meril), ki jih je vsebovala razpisna dokumentacija. Kakor je razvidno iz Tabele 3.c, je izbrani ponudnik za "Choice of OS (Windows/Unix (Linux))" prejel 2 točki, vlagatelj pa 0 točk. Zakaj je prišlo do te razlike, vlagatelju ni jasno. Specifikacija v razpisni dokumentaciji v tem delu, ki je bila zapisana kot: "The bid offering the choice of Windows or UNIX (Linux) - based spectrometer control software is assigned 2 points. Other bids are assigned 0 points.", je namreč po mnenju vlagatelja dovoljevala izbiro Windowsa ali Linuxa (choice between Windows or Linux) in ni zahtevala izbire med Windowsi in Linuxom (choice between Windows and Linux). Če bi naročnik želel sam izbirati med Windowsi in Linuxom, bi moral tako zapisati v razpisni dokumentaciji. Ker pa to ni bilo jasno navedeno, razlaga razpisne dokumentacije ne more iti v škodo ponudnika, ki je razpisno dokumentacijo razumel tako, kot je bila zapisana. Vlagatelj je dalje navajal, da je v Tabeli 3.d Probeheads za Probehead A prejel o točk. Naročnik je uvedel novo merilo "Availability factor", ki ga razpisna dokumentacija ni vsebovala. Slednje predstavlja kršitev 4. odstavka 48. člena ZJN-2. Pomen tega faktorja vlagatelju ni znan, zdi pa se, da je bil končni rezultat primerjav Probehead A pomnožen s tem faktorjem in je zato vlagatelj prejel 0 točk. Probehead A, ki jih je ponudil vlagatelj, se natančno ujemajo s specifikacijami, ki so bile objavljene v razpisni dokumentaciji in so na razpolago (are available). Kolikor spornega merila v tem delu ne bi bilo, bi vlagatelj moral prejeti za 400 MHz spektrometer 3,85 točk in za 500 MHz spektrometer 3,58 točk. Glede Probehead B je vlagatelj zatrjeval, da je naročnik vzel v poštev karakteristike za S/N 13C in S/N 15N, katere pa so nerelavantne, saj so bile predmet izrecnega vprašanja, katerega odgovor se je glasil: "In addition to printed spectra, the set of corresponding unprocessed data (FID) supporting claimed signal to noise ratios (1H, 13C, 19F and 15N) and claimed achievable linewidths for direct detection probeheads (A) for 400 MHz and 500 MHz instrument are requested. For indirect detection probeheads (B) only unprocessed data (FID) for 1H nucleus are requested (for both spectrometers)." Iz navedenega sledi, da je glede Probehead B naročnik zahteval samo podatke za S/N za 1H in je opustil zahtevo za podatke za S/N za 13C in S/N za 15N. Zato je vlagatelj te podatke v ponudbi označil kot N/A (not applicable - se ne upošteva). Vlagatelj je odgovor razumel v smislu 3. odstavka 48. člena ZJN-2, po katerem morajo biti kriteriji smiselno povezani z vsebino javnega naročila. Ker se elementi 13C in 15N nikoli ne opazujejo z indirektno detekcijo Probehead B, so podatki o S/N za ta dva elementa nerelevantni in neuporabni in zato ne bi smeli biti vključeni v merila. Kolikor je šteti, da je bila razpisna dokumentacija nejasna, taka nejasnost ne more iti v breme ponudnika, ki je pošteno predstavil dejanske podatke in v korist ponudnika, ki je specificiral podatke, ki jih je sploh mogoče preveriti. Oba ponudnika bi morala dobiti 0 točk v tem delu. Vlagatelj bi tako moral za vse "Probehead" dobiti 6,31 točk za 400 MHz spektrometer in 6,08 točk za 500 MHz spektrometer. Skupno bi moral v tehničnem delu izbrani ponudnik prejeti 39 točk, vlagatelj pa 34,60 točk. Vlagatelj je dalje navajal, da bi moral izbrani ponudnik pri merilu dobavni rok prejeti 0 točk, ker je za vsak spektrometer ponudil 180 dni, vlagatelj pa 150 do 180 dni za 500 MHz spektrometer in 60 do 90 dni za 400 MHz spektrometer. Končni rezultati ocenjevanja bi morali biti po mnenju vlagatelja takšni, da bi naročnik izbranemu ponudniku dodelil 93,94 točk, vlagatelju pa 95,60 točk. Vlagatelj je še zatrjeval, da je bilo iz drugega obvestila naročnika razvidno, da je ponudba vlagatelja za tehnične karakteristike prejela 26,80 točk, kar je bilo nato zmanjšano na 23,49 točk. Ponudba izbranega ponudnika pa je dobila 37,53 točk, kar je bilo nato zvišano na 39 točk. Očitno je torej, da bi moral vlagatelj za tehnične karakteristike prejeti 27,85 točk, če naj bi njegova ponudba dobila 71,41% točk, ki jih je dobila ponudba izbranega ponudnika. Vendar ni mogoče ugotoviti, kako so bile točke izračunane, saj vlagatelj ni prejel nikakršne obrazložitve takega izračuna. Zaradi navedenega točkovanja iz drugega obvestila sploh ni mogoče preizkusiti. število točk, ki ga navaja drugo obvestilo, je torej napačno in ga ni mogoče vzeti v poštev pri odločitvi o dodelitvi naročila. Prav tako ni mogoče ugotoviti, kako so bile izračunane točke v prvem obvestilu, saj tudi za ta izračun ni nikakršne obrazložitve, zaradi česar tudi teh točk ni mogoče vzeti v poštev, saj jih ni mogoče preizkusiti.

Naročnik je dne 27. 11. 2009 izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik je pri svoji odločitvi upošteval trditev vlagatelja, da bi naročnik moral dodeliti izbranemu ponudniku skupaj 93,94 točk, vlagatelju pa 95,60 točk, torej razlika znaša 1,66 točke. Zato je naročnik najprej preizkusil zahtevek za revizijo v točkah, kjer je vlagatelj zatrjeval, da bi moral prejeti več kot 1,66 točke, saj bi v primeru, da pri kateremkoli od meril vlagatelj ne bi uspel dokazati, da bi moral prejeti več kot 1,66 točke, ostala zatrjevanja ne bi mogla spremeniti naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Glede postavke 3.c "Choice of OS" je naročnik pojasnil, da je bila opredelitev naročnika v tem delu povsem jasna; kolikor bo v ponudbi ponudnik ponudil naročniku izbiro programske opreme v obeh okoljih (Windows in Unix), bo prejel 2 točki, sicer prejme 0 točk. Dikcije besedila se ne more brati na način, da si ponudnik lahko izbere v katerem programskem okolju bo ponudil opremo, in če si bo izbral karkoli od okolij Windows ali Unix, bo dobil 2 točki. Zapisano besedilo je jasno, saj določa, da bo ponudba, ki naročniku ponuja in ne ponudnike daje možnost, izbire med programsko opremo, delujočo tako v Windows kot tudi Unix (Linux) okolju, prejela 2 točki. Nesmiselna bi namreč bila interpretacija, po kateri bi ponudba lastnega ponudnika ponujala ponudniku samemu možnost izbire. Med strankama ni sporno, da ponudba vlagatelja ponuja le programsko opremo v Unix (Linux) okolju, zato je naročnik v tem delu pravilno točkoval ponudbo z 0 točkami. Vlagatelj bi glede na zatrjevanih 95,60 točk moral imeti vsaj 2 točki manj, zato skupna razlika znaša več kot 1,66 točke v skupni razvrstitvi. Zato ponudba vlagatelja v nobenem primeru ne bi bila najugodnejša, ne glede na to, ali bi se trditve vlagatelja v ostalih točkah izkazale za resnične. Ne glede na navedeno je naročnik podal argumente tudi za zavrnitev preostalih revizijskih navedb. Glede merila "Availability factor" za Probehead A je naročnik pojasnil, da je v specifikacijah (Specificiations.xls) v delu 4. Probeheads zahteval: "Probehead A: A 5 mm probehead with Z-gradient optimizied for direct and indirect experiments (1H-19F and 31P-15N nuclei broadband range), preferably supporting the measurements of proton decoupled 19F and fluorine decoupled 1H spectra. The probehead must support automatic tuning and matching. Probehead B: A 5 mm broadband probehead with Z-gradient optimizied for indirect experiments. The probehead must support automatic tuning and matching." Pri merilni glavi A je torej bila eksplicitno izpostavljena zahteva po optimizaciji za direktne in indirektne meritve. V času priprave na predmetni razpis je naročnik izvedel strokovni dialog, v katerem je obema ponudnikoma posredoval povabilo za predstavitev njihovih proizvodov. Oba ponudnika sta poslala preliminarna predračuna. Naročnik je iz stikov s ponudnikoma in iz predstavitvenih publikacij razbral, da sta obe družbi razvili novo vrsto merilne glave, ki je optimizirana za direktne in indirektne meritve, kar omogoča enostavnejše delo z inštrumentom. V srečanjih je naročnik izrazil jasno željo, da ponudniki ponudijo oba inštrumenta, opremljena s takšno vrsto merilne glave in to tudi zapisal v javni razpis. Ker so predstavniki vlagatelja jasno povedali, da v trenutku razpisa oziroma predstavitve takšne glave še ne morejo dobaviti za 400 MHz inštrument, je naročnik v razpisu v točkovalniku za 400 MHz inštrument zapisal opcijo, da se ponudnik odloči za začasno dobavo drugačne merilne glave, kot je bila zahtevana in se obveže, da to glavo najkasneje v 8 mesecih zamenja z glavo, ki je optimizirana za izvedbo direktnih in indirektnih meritev. Takšni ponudbi je naročnik namenil polovico od možnih maksimalnih točk za vsak inštrument v tej postavki. Iz slednjega pa nedvoumno izhaja, da kolikor ponudba ni vsebovala za vsak inštrument po eno merilno glavo, ki je optimizirana za direktne in indirektne eksperimente, se je naročnik odločil, da takšni ponudbi v delu točkovanja Probehead A dodeli 0 točk. Naročnik merilne glave A, ki jo je ponudil vlagatelj, ne more šteti kot ustrezne, kod dokaz pa naročnik navaja grafiko iz predstavitvenega materiala vlagatelja, ki jasno predstavlja prednost merilne glave, ki združuje lastnosti obeh, ponujene A in ponujene B merilne glave. Naročnik je še pojasnil izraz "Availability factor", ki ne pomeni novega merila, ampak gre za skupno poimenovanje seštevka meril. Naročnik je navedeni izraz uporabil za poimenovanje v tabeli, v kateri je izbral in med seboj primerjal vse tehnične in ostale karakteristike iz ponudb. "No" v tabeli pomeni, da ponudnik ni ponudil merilne glave A, ki bi bila optimizirana za izvedbo direktnih in indirektnih meritev, kar ima za posledico 0 točk. Naročnik je dalje navedel, da je v razpisni dokumentaciji zahteval izbrane izmerjene spektre v podporo nekaterih tehničnih karakteristik tudi v elektronski obliki (poleg pisnega podatka). Na vprašanje o smiselnosti zahteve po elektronski obliki 13C in 15N spektrov, izmerjenih z merilnima glavama B na vsakem inštrumentu, ki se je glasilo: "Vprašanje št. 1: Obrazec N-1 v točki 6 na strani 3 določa, da mora ponudba vsebovati "priložen elektronski medij z NMR spektrom, ki bo naročniku omogočil testiranje vzorca". Nikjer nismo zasledili natančnih specifikacij spektra, ki naj bo vključen v ponudbo. Prosimo za pojasnilo.", je bilo ponudnikom z dodatnim pojasnilom sporočeno, da naročnik zahteva samo 1H spektre v elektronski obliki: "In addition to printed spectra, the set of corresponding unprocessed data (FID) supporting claimed signal to noise ratios (1H, 13C, 19F and 15 N) and claimed achievable linewidths for direct detection probeheads (A) for 400 MHz and 500 MHz instrument are requested. For indirect detection probeheads (B) only unprocessed data (FID) for 1H nucleus are requested (for both sprectrometers)." Naročnik ni odstopil od zahteve po podatkih o dosegljivih razmerjih S/N za 13C in 15N z merilnima glavama B. Ker vlagatelj teh podatkov ni podal, je naročnik v točkovanju teh dveh primerov upošteval vrednost 0. Vsekakor pa ne drži trditev vlagatelja, da se elementi 13C in 15N nikoli ne opazujejo z indirektno detekcijo Probehead B, saj je naročnik izvajal meritve 13C spektrov z merilno glavo, namenjeno indirektnim eksperimentom. Rezultati sicer niso bili pridobljeni na optimalni način, v večini primerov pa so zadostovali. Zaradi enostavnejše izvedbe direktnih in indirektnih eksperimentov z isto merilno glavo je naročnik v razpisu to tudi zahteval. V zvezi z rokom dobave je naročnik odgovoril, da je med opremo, ki jo mora ponudnik ponuditi, za vsakega od spektrometrov zahteval kot sestavni del opreme tudi samodejni menjalec vzorcev (Automatic sample changer). Vlagatelj je v svoji ponudbi zahtevani menjalec ponudil in zanj ponudil dobavni rok 5-6 mesecev. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da bo v primeru, če bo ponudnik ponujeni proizvod dobavljal v sukcesivnih dobavah, kot dobavni rok štel datum dobave zadnje dobave. Naročnik je zato pravilno štel, da je dobavni rok za vsakega izmed ponujenih spektrometrov 6 mesecev (180 dni) in tako enak ponujenemu dobavnemu roku izbranega ponudnika, zato je obema ponudnikoma dodelil 1 točko. Naročnik je dalje navedel, da drži navedba vlagatelja, da je v obvestilu o oddaji naročila izbranemu ponudniku pripisal 92,72 točk, vlagatelju pa 87,80 točk, vendar je naročnik v dodatnem pojasnilu pojasnil, da je prišlo do napake, ker je naročnik v odločitvi pomotoma citiral točke hipotetičnega izračuna treh prejetih ponudb, od katerih pa je ena bila nepopolna in jo je zato zavrnil. V dodatni obrazložitvi je naročnik priložil tako tabelo hipotetičnega izračuna točkovanja treh ponudb, kot tudi pravilno točkovanje dveh popolnih ponudb (94,19 točk za izbranega ponudnika in 84,49 točk za vlagatelja). V obeh primerih pa je izid javnega naročila enak, in pomota v navedbi točk ne more vplivati na odločitev o oddaji naročila.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 30. 11. 2009, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 2. 12. 2009 in z dne 3. 12. 2009, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 11. 12. 2009, podal prvi pripravljalni spis, v katerem je navajal dodatna dejstva v zvezi s posameznimi očitanimi kršitvami iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je na podlagi poziva Državne revizijske komisije, z vlogo z dne 18. 12. 2009, podal dodatna pojasnila glede izračuna točk pri ocenjevanju ponudb v Obvestilu o izidu javnega naročila z dne 2. 11. 2009. Naročnik je pojasnil, da je na podlagi zahteve vlagatelja za dodatno pojasnilo primerjal navedene točke v obvestilu o oddaji naročila z dne 2. 11. 2009 in odločitvi o oddaji naročila z dne 2. 11. 2009 z ocenjevalno tabelo in ugotovil, da so bili pri obeh ponudnikih v stolpcu "Podatek iz ponudbe", vrstici "Tehnične karakteristike" vneseni napačni podatki, ki so ostali iz delovne različice dokumenta. Posledično so bili ti podatki pri pripravljanju obvestila o oddaji naročila napačno sešteti, pri vlagatelju 60+1+26,80=87,80 točk namesto 60+1+23,49=84,49 točk, kot je pravilno. Ob tej ugotovitvi je naročnik o tem nemudoma obvestil vlagatelja o ugotovljeni napaki in mu tudi sporočil pravilne vrednosti točk. Točkovanje v obvestilu o oddaji naročila z dne 2. 11. 2009 je napačno in posledica napačnega seštevka točk.

Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije, z vlogo, datirano dne 7. 1. 2009 in prejeto na Državni revizijski komisiji dne 7. 1. 2010, predložil overjen prevod dela razpisne dokumentacije Specifikacije za prvi sklop.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 12. 1. 2010, podal drugi pripravljalni spis, v katerem je ob upoštevanju prejetega dela overjenega prevoda razpisne dokumentacije Specifikacije za prvi sklop, podal dodatna dejstva v zvezi s posameznimi revizijskimi navedbami. Glede programske opreme je vlagatelj vztrajal pri revizijski trditvi, da je ponudba vlagatelja omogočila izbor programske opreme, kot ga je zahteval naročnik. Naročnik bo namreč lahko izbral programsko opremo na osnovi Unix (Linux), kar je bila ena od dveh alternativno določenih zahtev. V zvezi z merilno sodno A je vlagatelj navedel, da iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da se značilnosti Merilne sonde A ocenijo na podlagi kriterijev, zapisanih pod točko 4). Ponudbe, ki ne bi ponujale merilne sonde, ki sploh ne dosegajo specifikacij, navedenih pod točko 4) poglavja z naslovom "Specifikacijeâ??", bi morale biti izločene. Seveda pa bi bilo potrebno v tem primeru navesti, kako se ugotavlja, ali ponudba dosega specifikacijo, ali ne. Sicer pa je naročnik pri obeh merilnih sondah A in B zapisal, da kolikor ponujena merilna sonda ne izpolnjuje določenih zahtev, prejme ponudba 0 točk, zaradi česar ni logična trditev naročnika, da je slednji pogoj predviden za ponudnika, ki bi želel le merilno sondo A zamenjati z drugo. Naročnik pa niti ne trdi, da njegov razpis določa zahtevo, da naj bi ponudnik ponudil le eno merilno sondo, ki bi izpolnjevala tako kriterije, določene za merilno sondo A, kot za merilno sodno B in da naj bi torej omogočil menjavo dveh takšnih merilnih sond za eno. Glede merilne sonde B je vlagatelj pojasnil, da je iz odgovora na vprašanje št. 1 jasno razvidno, da so bili za merilno sodno B zahtevani samo neobdelani podatki (FID) za jedro 1H, s čimer je bila razpisna dokumentacija spremenjena. Podatki za 13C in 15N torej niso bili zahtevani in jih naročnik ne bi smel ocenjevati.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka predmetnega javnega naročila, ki jo je odstopil naročnik, dodatna pojasnila naročnika z dne 18. 12. 2009 ter v overjen prevod dela razpisne dokumentacije Specifikacije za prvi sklop.

Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ni upoštevala dejstev, ki jih je vlagatelj navajal v prvem pripravljalnem spisu, z dne 11. 12. 2009. Potem, ko naročnik sprejme odločitev o zahtevku za revizijo, lahko vlagatelj v primeru, da odločitvi nasprotuje, skladno s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navajati/ predlagati) ali pa postavljati novih zahtevkov, saj s slednjimi naročnik ni bil seznanjen, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli določbo 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem. Ker v obravnavanem primeru vlagatelj ni zatrjeval in dokazal, da dejstev v vlogi z dne 11. 12. 2009 ni mogel brez svoje krivde navesti do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija slednjih dejstev pri odločitvi ni upoštevala. Državna revizijska komisija pa je pri svoji odločitvi upoštevala dejstva, ki jih je vlagatelja navajal v drugem pripravljalnem spisu, z dne 12. 1. 2010, saj je vlagatelj slednja dejstva navajal potem, ko se je seznanil z delom overjenega prevoda razpisne dokumentacije.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama, in kar izhaja tudi iz spisovne dokumentacije, ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku. Kot izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 14. 10. 2009, je naročnik za prvi sklop prejel tri pravočasne ponudbe. Iz obvestila o izidu javnega naročila, z dne 2. 11. 2009 izhaja, da je naročnik za prvi sklop kot popolno in najugodnejšo po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe izbral ponudbo izbranega ponudnika. Ponudba vlagatelja je bila po oceni naročnika prav tako popolna, vendar glede na merilo manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika, medtem, ko je bila ponudba tretjega ponudnika po oceni naročnika nepopolna.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno ravnanje naročnika v prvem sklopu:: 400 MHz in 500 MHz NMR spektrometra visoke ločljivosti, in sicer, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbi vlagatelja, ob upoštevanju merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki ga je naročnik določil in opisal v razpisni dokumentaciji, dodelil manjše število točk kot ponudbi izbranega ponudnika, zaradi česar je naročnik posledično kot najugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik lahko skladno z 48. členom ZJN-2 odda naročilo na podlagi najnižje cene ali ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s premetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del. V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka. Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedenega v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. V kolikor naročnik odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril, merilo cena ne sme biti manj kot 60% vseh meril.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v obvestilo o javnem naročilu, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 3. 9. 2009, pod št. objave JN7162/2009 in v Uradnem glasilu ES dne 8. 9. 2009, pod št. objave 2009/S 172-248455, ugotovila, da je naročnik pod rubriko "Merila za oddajo" navedel, da je merilo za oddajo ekonomska najugodnejša ponudba glede na merila, navedena v specifikacijah. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, Navodilih ponudnikom, točki 8. Ocenjevanje ponudb navedel, da bo izbral najugodnejšo ponudbo v prvem sklopu z uporabo naslednjih meril za izbiro: najnižja cena: 60 točk, rok dobave: 1 točka, tehnične karakteristike: 39 točk. Opis posameznih meril in način izračunavanja točk je naročnik določil v obrazcu "Specifikacije".

Iz Obvestila o izidu javnega naročila, z dne 2. 11. 2009, izhaja, da naj bi naročnik pri ocenjevanju na podlagi opisanih meril iz razpisne dokumentacije ponudbi vlagatelja dodelil 87,70 točk, ponudbi izbranega ponudnika pa 92,72 točk. Naročnik je v Dodatni obrazložitvi javnega naročila, z dne 12. 11. 2009 vlagatelju priložil tri ocenjevalne tabele, iz katerih izhaja različno število točk. Naročnik je pri tem zapisal, da je poleg ocenjevalne tabele dveh popolnih ponudb priložena tudi hipotetična ocenjevalna tabela v primeru, da bi bile vse tri ponudbe popolne. Po vpogledu v priložene ocenjevalne tabele izhaja naslednje število točk: 1. vlagatelj: 91,92 točk, izbrani ponudnik: 94,19 točk, 2. vlagatelj: 84,49 točk, izbrani ponudnik: 94,19 točk, 3. vlagatelj: 84,51 točk, izbrani ponudnik: 92,72 točk, tretji ponudnik: 87,89 točk. Ker noben izračun ni ustrezal izračunu točk iz obvestila o izidu javnega naročila, je naročnik na zahtevo vlagatelja izdal dodatno pojasnilo, z dne 18. 11. 2009, v katerem je navedel, da je prišlo do napake pri pisanju obvestila o izidu javnega naročila, z dne 2. 11. 2009 in da so prave vrednosti točk: vlagatelj: 84,49 točk, izbrani ponudnik: 94,19 točk. Ker vlagatelju še vedno ni bilo jasno, zakaj je prišlo do drugačnega izračuna točk, je ponovno zaprosil za pojasnilo naročnika, le-ta pa mu je posredoval Odločitev o izidu javnega naročila, z dne 2. 11. 2009, iz katere v točki 2.4 Ocena ponudb izhaja naslednje število točk: vlagatelj: 84,49 točk, izbrani ponudnik: 94,19 točk. Priložil je tudi ocenjevalno tabelo, ki pojasnjuje izračun slednjega števila točk.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije pojasnil, zakaj je prišlo do odstopanja v izračunu števila točk, navedenega v Obvestilu o izidu javnega naročila, z dne 2. 11. 2009 (vlagatelj 87,70 točk, izbrani ponudnik 92,72 točk). Navedel je, da je na podlagi zahteve vlagatelja za dodatno pojasnilo primerjal navedene točke v obvestilu o oddaji naročila z dne 2. 11. 2009 in odločitvi o oddaji naročila z dne 2. 11. 2009 z ocenjevalno tabelo in ugotovil, da so bili pri obeh ponudnikih v stolpcu "Podatek iz ponudbe", vrstici "Tehnične karakteristike" vneseni napačni podatki, ki so ostali iz delovne različice dokumenta. Posledično so bili ti podatki pri pripravljanju obvestila o oddaji naročila napačno sešteti, pri vlagatelju 60+1+26,80=87,80 točk namesto 60+1+23,49=84,49 točk, kot je pravilno.

Državna revizijska komisija je v zvezi s slednjim vpogledala v Odločitev o izidu javnega naročila, izdano dne 2. 11. 2009, pod št. OP09-1, katero je naročnik posredoval tudi vlagatelju, z zadnjim odgovorom, ki ga je vlagatelj prejel dne 23. 11. 2009. Iz točke 2.4 Ocena ponudb izhaja, da je naročnik navedel različno število točk za merilo "Tehnične karakteristike", tako pri ponudbi vlagatelja kot pri ponudbi izbranega ponudnika, in sicer v okviru rubrike "Podatek iz ponudbe" (vlagatelj: 26,80 točk, izbrani ponudnik: 37,53 točk) in drugače v okviru rubrike "Ocena" (vlagatelj: 23,49 točk, izbrani ponudnik: 39 točk). Ker je bila skupna ocena predvidena kot seštevek točk pod rubriko "Ocena", je Državna revizijska komisija po seštevku števila točk v okviru rubrike "Ocena" ugotovila naslednje podatke o doseženih točkah: vlagatelj: 60+1+23,49=84,49 točk, izbrani ponudnik: 54,19+1+39=94,19 točk. V tem delu je Državna revizijska komisija zato sledila pojasnilu naročnika, da je prišlo do očitne pomote pri seštevku točk in posledično zapisu števila točk v Obvestilu o izidu javnega naročila, z dne 2. 11. 2009, ker je naročnik namesto števila točk iz rubrike "Ocena" vzel število točk iz rubrike "Podatek iz ponudbe" (vlagatelj: 60+1+26,80=87,80 točk, izbrani ponudnik: 54,19+1+37,53=92,72 točk).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju, ob upoštevanju revizijskih trditev vlagatelja, da naj bi naročnik napravil določene nepravilnosti pri upoštevanju meril iz razpisne dokumentacije v okviru izračuna števila točk, ki izhaja iz tabele, ki je bila priložena h končnemu odgovoru, z dne 23. 11. 2009 (vlagatelj: 84,49 točk, izbrani ponudnik: 94,19 točk), presodila, ali je naročnik ocenjevanje po merilih, ki jih vlagatelj izpostavlja kot sporna v zahtevku za revizijo in ki je prinesel rezultate točka za vlagatelja: 84,49 točk ter za izbranega ponudnika 94,19 točk, izvedel na način, kot ga je opisal in ovrednotil v razpisni dokumentaciji. Kot namreč določa pravilo iz 5. odstavka 48. člena ZJN-2, mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedenega v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.

Kot je že bilo ugotovljeno in kot izhaja iz obrazca Specifikacije, je naročnik v prvem sklopu določil naslednja merila:

1. Cena: Ponudba z najnižjo ceno prejme 60 točk. Druge ponudbe prejmejo število točk, ki se izračuna po formuli: 60* (najnižja ponudba/posebna ponudba) - do 60 točk .
2. Dobavni rok: Ponudba z najkrajšim dobavnim rokom prejme (seštevek dobavnih rokov za oba 400 in 500 MHz instrumenta) eno (1) točko. Druge ponudbe prejmejo število točk, izračunanih po formuli: 2* (število dni za odpremo (najmanjše)/število dni za odpremo posebno) - do 1 točke.
3. Tehnične značilnosti: Za vsak instrument se cenijo tehnične značilnosti in sestavni deli, ki so navedeni v točkah od 3a do 3d, prejmejo število točk - do 39 točk.

Kot izhaja iz zahtevka za revizijo, ocenjevanje naročnika v okviru merila cena med strankama ni sporno in je v tem delu zato potrebno šteti, da je vlagatelj prejel 60 točk, izbrani ponudnik pa 54,19 točk.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo najprej izpodbijal ocenjevanje naročnika v delu, ki se nanaša na merilo "Tehnične značilnosti (karakteristike)", za katerega je naročnik predvidel 39 točk. Od tega je naročnik izbranemu ponudniku dodelil celotno število 39 točk, česar vlagatelj ni izpodbijal, medtem ko je vlagatelju dodelil 23,49 točk, s čimer pa se vlagatelj ne strinja. Slednje vprašanje, torej pravilnost ocenjevanje ponudbe vlagatelja v merilu Tehnične karakteristike glede na zapisane zahteve oziroma podmerila v specifikacijah, je bilo tudi predmet nadaljnjega presojanja Državne revizijske komisije.

Vlagatelj je tako najprej zatrjeval, da je naročnik vlagatelju napačno dodelil 0 točk za oba aparata (400 MHz in 500 MHz) pri enem od meril pod zap. št. 3) Nadzorni računalnik in programska oprema (Control computer and software), in sicer za merilo "Operacijski sistem in programska oprema za kontrolo spektrometra in obdelavo podatkov (OS and processing software)", ki se je glasilo:

"Ponudba, ki nudi možnost izbire programske opreme za kontrolo spektrometra na osnovi Windows ali UNIX (Linux), prejme 2 točki. Druge ponudbe prejmejo 0 točk. (The bid offering the choice of Windows or UNIX (Linux) - based spectrometer control software is assigned 2 points. Other bids are assigned 0 points.)"

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi ponudil programsko opremo, ki deluje v okolju Linux, ne pa v okolju Windows. Sporna pa je interpretacija vsebine določbe zapisanega merila. Vlagatelj je mnenja, da je potrebno slednjo določbo razlagati tako, da je ponudnik lahko izbiral med Windows ali Linux okoljem, in kolikor je ponudil možnost delovanja opreme v kateremkoli od navedenih okolij, bi moral prejeti 2 točki. Naročnik pa določbo razume na način, da je morala ponudba naročniku ponujati izbiro med programsko opremo, delujočo v tako v Windows kot tudi UNIX (Linux) okolju, da bi prejela 2 točki.

Državna revizijska komisija je pri interpretaciji zapisane vsebine spornega merila sledila vlagatelju, saj je ob upoštevanju dejstva, da zapisana določba vsebuje besedilo "â??izbiro programske opreme â?? na osnovi Windows ali UNIX (Linux) (â??choice of Windows or UNIX (Linux)â??", torej vsebuje veznik "ali (or)" in ne veznik "in (and)" ocenila, da je takšno določbo mogoče razumeti na način, da ponudba, ki je ponujala možnost izbire programske opreme v Windows okolju "ali" UNIX (Linux) okolju, ustrezna za 2 točki. Naročnik namreč ni zahteval kumulativnega delovanja v obeh okoljih, kolikor bi to želel, pa bi to moral zapisati na jasen in nedvoumen način, ki ne bi dopuščal morebitnih različnih razumevanj oziroma razlag. Četudi bi bila mogoča razlaga, katero v prid svoji argumentaciji navaja naročnik, pa je potrebno slediti praksi Državne revizijske komisije, ki je že v večih svojih odločitvah zavzela stališče, da nedorečene, dvoumne ali nejasne razpisne dokumentacije v nobenem primeru ni mogoče interpretirati v škodo ponudnika (tako izhaja tudi npr. iz odločitev Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-42/2009, 018-97/2008).

Ob navedenem je Državna revizijska komisija zaključila, da je v obravnavanem primeru kot ustrezno za dodelitev 2 točk mogoče šteti tudi ponudbo, ki ponuja delovanje v enem od programskih okolij Windows ali UNIX (Linux). Posledično je potrebno pritrditi revizijskim očitkom vlagatelja, da je naročnik ravnal v nasprotju z zapisano vsebino (oziroma interpretacijo zapisane vsebine) merila in bi tudi ponudbi vlagatelja za vsakega od aparatov moral dodeliti 2 točki. Slednje ob upoštevanju preračuna točk, ki ga je navedel naročnik pod zap. št. 3) "Nadzorni računalnik in programska oprema: Ponudba, ki je pri ocenjevanju tehničnih značilnosti najvišje ovrednotena, prejme 1,5 točke. (Control computer and software: "The bid with the highest score in evaluation of the technical characteristics will be asigned 1,5 point.)", znaša 1 točko za vsak aparat, oziroma 2 točki za oba aparata skupaj v celotnem točkovalnem sistemu. Vlagatelj bi torej ob takšnem točkovanju moral prejeti v okviru meril pod zap. št. 3) za vsak aparat 1,5 točke, oziroma skupaj za oba aparata 3 točke (namesto prejetih 0,5 točk za vsak aparat oziroma skupaj 1 točke za oba aparata).

Vlagatelj je dalje izpodbijal naročnikovo ocenjevanje v delu pod zap. št. 4) Merilne sonde (Probeheads), in sicer najprej v okviru Merilne sonde A (Probehead A). Vlagatelj je pri tem zatrjeval, da naj bi naročnik pri ocenjevanju upošteval merilo "Availability factor", ki ga razpisna dokumentacija ni določala, posledično pa je vlagatelj za celotno zap. št. 4) prejel 0 točk, ker je naročnik vsa merila pod zap. št. 4) pomnožil s tem faktorjem in je bil rezultat 0.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik v okviru točke 4) Merilne sonde (Probeheads), za Merilno sondo A (Probehead A), za oba aparata (400 MHz in 500 MHz) zapisal:

"Ponudba, ki je pri ocenjevanju najvišje ovrednotena, prejme 4 točke. Druge ponudbe prejmejo število točk, ki se izračuna po formuli 4* doseženo število točk/najvišje število točk). Če ponujena merilna sonda ne izpolnjuje določenih zahtev, prejme ponudba 0 točk. Če se ponudnik v ponudbi obveže, da bo zamenjal tako merilno sodno s sodno, ki izpolnjuje določene zahteve, ponudba prejme 2 točki. ("The bid with the highest score in evaluation of the technical characteristcs will be assigned 4 points. Other bids will be assigned points, calculated by the formula: 4* (achieved score/highest score). If the offered probehead doesn't meet the specified requirements, the bid is assigned 0 points. If a bid commits the replacement of such probehead with one, meeting the specified requirements within 8 months after the signing of the contract, it is assigned maximum 2 points."). Naročnik je nato v nadaljevanju opisal in ovrednotil 14 posamičnih meril.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da v okviru zapisanih in ovrednotenih 14 meril ni najti merila "Availability factor", ki ga je naročnik zapisal v ocenjevalni tabeli in upošteval pri ocenjevanju ponudb.

Naročnik je glede uporabe slednjega merila v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo pojasnil, da slednje merilo predstavlja skupno poimenovanje seštevka meril, izraz "Availability factor" pa je naročnik uporabil za poimenovanje v tabeli, v kateri je zbral in med seboj primerjal vse tehnične in ostale karakteristike iz ponudb. "No" v tabeli pomeni, da ponudnik ni ponudil merilne glave A, ki bi bila optimizirana za izvedbo direktnih in indirektnih meritev, kar ima za posledico pripis 0 točk v ustreznem delu tabele. Pri merilni glavi A naj bi bila namreč eksplicitno izpostavljena zahteva po optimizaciji za direktne in indirektne meritve. Naročnik je zato v razpisu zapisal opcijo, da se ponudnik odloči za začasno dobavo drugačne merilne glave, kot je bila zahtevana in se obveže, da to glavo najkasneje v 8 mesecih zamenja z glavo, ki je optimizirana za izvedbo direktnih in indirektnih meritev. Takšni ponudbi je naročnik namenil polovico od možnih maksimalnih točk za vsak inštrument v tej postavki. Iz slednjega pa naj bi izhajalo, da kolikor ponudba ni vsebovala za vsak inštrument po eno merilno glavo, ki je optimizirana za direktne in indirektne eksperimente, da naročnik takšni ponudbi v delu točkovanja Merilne glave A (Probehead A) dodeli 0 točk.

Državna revizijska komisija slednje argumentacije naročnika ne more sprejeti kot opravičljiv razlog za naknadno dodajanje oziroma spreminjanje meril v fazi ocenjevanja ponudb. Naročnik merila "Availability factor" v razpisni dokumentaciji ni navedel. Kolikor je sicer naročnik želel, da se s slednjim merilom ugotavlja, ali ponujena oprema (merilna sodna A) izpolnjuje "določene zahteve", katere naročnik sedaj interpretira kot zahtevo po optimizaciji za direktne in indirektne meritve, bi poleg tega, da bi moral jasno navesti slednje merilo, merilo tudi jasno opisati in ovrednotiti, torej konkretno navesti, katere naj bi bile te "določene zahteve", za katere v primeru, da jih ponujena oprema ne izpolnjuje, prejme 0 točk. Tudi sicer, kot to pravilno zatrjuje vlagatelj, ne vzdrži naročnikova argumentacija, da naj bi določene zahteve predstavljale zahteve po optimizaciji za direktne in indirektne meritve pri merilni sondi A, saj je naročnik povsem enak pogoj (merilo), ki se je glasilo: "Če ponujena merilna sonda ne izpolnjuje določenih zahtev, prejme ponudba 0 točk.", navajal tudi pri merilni sondi B, pri kateri pa v Specifikacijah ni bilo zahteve po direktni in indirektni meritvi. Pri tem je povsem utemeljen tudi očitek vlagatelja, ali ne bi v primeru, da bi ponudba ponujala opremo (merilno sondo A), ki ne bi izpolnjevala zahtevanih tehničnih specifikacij, takšna ponudba morala biti izločena. Poleg tega je potrebno ugotoviti tudi naročnikovo neskladno ravnanje, s tem, ko v razpisni dokumentaciji v tem delu ni nikjer predvidel možne 1 točke, kolikor naj bi oprema izpolnjevala določene zahteve, saj je naročnik zapisal zgolj, da ponudba prejme 0 točk, če določenih zahtev ne izpolnjuje, oziroma prejme 2 točki, če se ponudnik v ponudbi obveže, da bo zamenjal tako merilno sodno s sodno, ki izpolnjuje določene zahteve. Kot pa izhaja iz ocenjevalnih tabel naročnika, je naročnik sporno merilo pri ocenjevanju rangiral z 1 točko ("1 if yes") oziroma z 0 točkami ("0 if no"), pri tem pa sploh ni jasno, kaj naj bi to pomenilo. Da je bilo slednje ocenjevanje očitno nejasno (dvoumno), pa nenazadnje izhaja tudi iz ene izmed ocenjevalnih tabel, ki jih je naročnik posredoval vlagatelju z Dodatno obrazložitvijo javnega naročila, z dne 12. 11. 2009, in iz katere izhaja 91,92 točk za vlagatelja ter 94,19 točk za izbranega ponudnika. V delu ocenjevanja merilne sonde A za oba inštrumenta je naročnik namreč ponudbi vlagatelja dodelil 1 točko tudi po, sicer spornem, merilu "Availability factor", v ostalih različicah ocenjevalnih tabel pa je ponudbi vlagatelja po tem merilu dodelil 0 točk. Iz slednjega je mogoče sklepati, da naročnik očitno ni bil povsem odločen (jasen), ali bi v tem merilu vlagatelju dodelil točke ali ne.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da je naročnik s tem, ko je v fazi ocenjevanja ponudb uporabil merilo, ki ga v razpisni dokumentaciji ni niti jasno opisal niti jasno ovrednotil, kršil pravila ZJN-2, ki v 5. odstavku 48. člena jasno zapovedujejo, da naročnik pri ocenjevanju uporabi le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in na način, ko so bila opisana in ovrednotena. Kakršnakoli odstopanja od slednjega pravila zakon ne dovoljuje, saj bi se s tem posegalo v zagotavljanje enakopravnega položaja ponudnikov, posledično pa kršilo temeljno načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2. Naročnik bi v takšnem primeru lahko dobil možnost arbitrarnega (subjektivnega) odločanja ocenjevanja in izbora ponudb. Da je bilo v obravnavanem primeru ocenjevanje naročnika očitno nejasno, pa izhaja, kot je bilo zgoraj ugotovljeno, tudi iz večkratnega različnega dodeljevanja števila točk ponudbi vlagatelja in ponudbi izbranega ponudnika. Takšno ravnanje pa nasprotuje tudi temeljnemu načelu transparentnosti javnega naročanja iz 8. člena ZJN-2, ki naročniku nalaga izbor ponudnika na pregleden način in po predpisanem postopku. Nenazadnje je potrebno pritrditi vlagatelju tudi v tem, da zaradi različnih izračunov števila točk pri ocenjevanju ponudbe vlagatelja in izbranega ponudnika (kar je naročnik sicer v revizijskem postopku Državni revizijski komisiji delno pojasnil), vlagatelj naročnikovega ocenjevanja (doseženega števila točk) ponudb ni mogel učinkovito preizkusiti. Pravno varstvo vlagatelja je bilo zato po oceni Državne revizijske komisije oteženo.

Ker je naročnik z zgoraj opisanimi ravnanji pri ocenjevanju ponudb kršil pravila in temeljna načela ZJN-2, ter posegel tudi v zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva vlagatelju, je Državna revizijska komisija odločila, da je potrebno zahtevku za revizijo vlagatelja že iz navedenih razlogov ugoditi ter je zato razveljavila odločitev naročnika o izboru najugodnejšega ponudnika za SKLOP 1: 400 MHz in 500 MHz NMR spektrometra visoke ločljivosti, vsebovano v Obvestilu o izidu javnega naročila, izdanim dne 2. 11. 2009, pod št. OP09-1. Ostalih revizijskih očitkov vlagatelja Državna revizijska komisija ni presojala, saj presoja le-teh ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Državna revizijska komisija lahko na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da bodisi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato v obravnavanem primeru ne more ocenjevati ponudb in odločiti o izboru najugodnejšega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR ter odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je ocenila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, ter 20% DDV na nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.960,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških naročnika temelji na 4. odstavku 22. člena ZRPJN. Naročnik je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške overjenega prevoda dela razpisne dokumentacije. Ker zahtevek za revizijo ni bil neutemeljen, naročnik ni upravičen do povračila slednjih stroškov. Državna revizijska komisija je zato naročnikovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 15. 1. 2010

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO, Aškerčeva cesta 5, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d.n.o. - o.p., Tavčarjeva 6, Ljubljana
- Scientific Instruments Brno, Spol. s.r.o., Hvaličkova 86, 602 00 Brno
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran