Na vsebino
EN

018-005/2010 Univerza v Mariboru

Številka: 018-5/2010-4
Datum sprejema: 19. 1. 2010

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata in članic Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Novogradnja Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (izvedba GOI del ter dobava in montaža opreme)", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu: 1. METEORIT, d.o.o., Miklavška cesta 82, Hoče, 2. ALPINE BAU, GmbH Salzburg, Podružnica Celje, Mariborska 88, Celje in 3. CPM, d.d., Iztokova ulica 30, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 19. 1. 2010 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 16. 12. 2009, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o nepriznanju sposobnosti vlagatelju, vsebovana v Obvestilu o priznanju sposobnosti, izdanim dne 4. 12. 2009, pod št. 030/2009-641 ST.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 10.000,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23. 9. 2009, pod št. 2009-01-JN2-MF, izdal Sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (izvedba GOI del ter dobava in montaža opreme)". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil, dne 24. 9. 2009, pod št. objave JN7861/2009 in v Uradnem listu EU, dne 29. 9. 2009, pod št. objave 2009/S 187-269048.
Naročnik je vlagatelju, dne 4. 12. 2009, pod št. 030/2009-641 ST, izdal Obvestilo o priznanju sposobnosti, v katerem je zapisal, da vlagatelju ni bila priznana sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 16. 12. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o nepriznanju sposobnosti vlagatelju ter ugotovitev, da je ponudba vlagatelja pravilna, vlagatelju pa se prizna sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da njegova ponudba ni izpolnila pogoja iz b. točke 4. odstavka 42. člena ZJN-2, ker naj bi bil zoper enega izmed partnerjev, družbo CPM, d.d., uveden stečajni postopek. Vlagatelj je naročnika izrecno opozoril, da je dne 22. 10. 2009 dejansko bil podan predlog za začetek stečajnega postopka zoper družbo CPM, d.d., in da je bil slednji predlog, na podlagi vloženega ugovora družbe CPM, d.d., že na naroku dne 23. 11. 2009 zavrnjen kot neutemeljen. Dokazi, ki jih je predložila družba CPM, d.d., so bili tako trdni, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka že na naroku zavrnjen, saj predlagatelj ni predložil nobenega dokaza, ki bi izkazoval utemeljenost njegovega predloga za pričetek stečajnega postopka. Vlagatelj je naročniku posredoval tudi potrdilo Okrožnega sodišča v Mariboru, iz katerega je razvidno, da je bil dne 23. 11. 2009, s sklepom navedenega sodišča predlog za začetek stečajnega postopka zavrnjen. Vlagatelj je kot dokaz v zahtevku za revizijo predložil še Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, z dne 23. 11. 2009, s katerim je sodišče zavrnilo upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. Vlagatelj opozarja tudi na določbo b. točke 4. odstavka 42. člena ZJN-2, ki določa, da naročnik lahko določi, da bo iz postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če je proti njemu uveden postopek stečaja. Iz slednje določbe je jasno razvidno, da zakon v ničemer ne obvezuje naročnika, da izloči iz postopka takšnega ponudnika, verjetno iz razlogov, ker so nekateri predlogi za pričetek stečajnega postopka neupravičeni ter prvenstveno namenjeni, da povzročijo družbam poslovno škodo.

Naročnik je dne 21. 12. 2009, pod št. 2009-01-JN2-MF, izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi sklepa je naročnik navajal, da mu je vlagatelj v okviru dopolnjevanja ponudbe res pojasnil, da je bil zoper družbo CPM, d.d. podan predlog za začetek stečajnega postopka ter da je bil slednji predlog na naroku dne 23. 11. 2009 zavrnjen. Vendar pa sklep sodišča o zavrnitvi predloga še ni pravnomočen. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel pogoj, da zoper ponudnika ni bil uveden ali začet postopek stečaja v skladu s predpisi. Zoper vsebino razpisne dokumentacije zahtevek za revizijo ni bil podan. Sicer pa gre za pogoj, ki ga ZJN-2 določa v točki a) in b) 4. odstavka 42. člena ZJN-2 in gre za fakultativen pogoj, kar pomeni, da je njegova določitev v razpisni dokumentaciji odvisna od naročnikove presoje. Predpisi, ki urejajo insolvenčne postopke, razlikujejo med uvedbo in začetkom postopka. Tako določba 49. člena ZFPPIPP določa, da postopek zaradi insolventnosti zajema predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti. Predhodni postopek zaradi insolventnosti, v katerem sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti, se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka; gre za uvedbo postopka zaradi insolventnosti. Glavni postopek zaradi insolventnosti pa se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti; gre za začetek postopka zaradi insolventnosti. Čeprav se naročnik strinja z vlagateljem v tem, da uvedba stečajnega postopka po ZFPPIPP še nima pravnih posledic za dolžnika, pa lahko naročnik v obravnavanem primeru postopa tako, kot je navedel v razpisni dokumentaciji, saj je ZJN-2 lex specialis napram ZFPPIPP. Vlagatelj je ponudbi, z dne 26. 10. 2009, predložil podpisano in žigosano izjavo, v kateri je potrdil, da zoper družbo CPM, d.d. ni bil uveden ali začet postopek stečaja v skladu s predpisi, kljub temu, da je bil vlagatelj po mnenju naročnika najkasneje dne 26. 10. 2009 seznanjen z začetkom postopka. Zaradi navedenega bi naročnik lahko vlagatelja izločil tudi na podlagi g) točke 4. odstavka 42. člena ZJN-2, saj je vlagatelj namerno podal zavajajočo izjavo glede izpolnjevanja pogoja iz b) točke 4. odstavka 42. člena ZJN-2. Naročnik je zato ravnal skladno z 19. točko, v povezavi s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2, ker je ponudbo vlagatelja izločil, saj le-ta ni izpolnila pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2.

Vlagatelj je z vlogo, datirano dne 24. 1. 2009 in prejeto pri naročniku dne 4. 1. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je v vlogi navajal še dodatna dejstva v zvezi s posameznimi očitanimi kršitvami iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 6. 1. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Vlagatelj je na poziv Državne revizijske komisije z vlogo, z dne 18. 1. 2010, dopolnil zahtevek za revizijo s predložitvijo zahtevka za revizijo in zahtevka za revizijski postopek (obvestila o nadaljevanju) pred Državno revizijsko komisijo, podpisanega s strani vseh ponudnikov (partnerjev) v skupni ponudbi.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka predmetnega javnega naročila ter dokumentacijo o revizijskem postopku, ki ga je vodil naročnik.

Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ni upoštevala dejstev, ki jih je vlagatelj navajal v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, datiranem dne 24. 1. 2009. Potem, ko naročnik sprejme odločitev o zahtevku za revizijo, lahko vlagatelj v primeru, da odločitvi nasprotuje, skladno s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navajati/ predlagati) ali pa postavljati novih zahtevkov, saj s slednjimi naročnik ni bil seznanjen, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli določbo 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem. Ker v obravnavanem primeru vlagatelj ni zatrjeval in dokazal, da dejstev v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ni mogel brez svoje krivde navesti do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija slednjih dejstev pri odločitvi ni upoštevala.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti - I. faza, v katerem je pravočasno prejel 9 ponudb, kar izhaja tudi iz Zapisnika o odpiranju prijav, z dne 27. 10. 2009. Naročnik je vlagatelja z Obvestilom o priznanju sposobnosti, izdanim dne 3. 12. 2009, pod št. 030/2009-641 ST, obvestil, da mu ni priznana sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila. V obrazložitvi obvestila je kot razlog za takšno odločitev naročnik navedel, da je ponudba vlagatelja nepravilna, ker ni izpolnila pogoja iz b. točke 4. odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08), katerega je naročnik določil v točki 4.C c.4) poglavja II. Navodil ponudnikom za izdelavo prijave in razpisni pogoji. Slednje ravnanje naročnika je tudi predmet spora med strankama v tem revizijskem postopku, saj je vlagatelj zatrjeval, da je naročnik ravnal v nasprotju z zakonom, s tem ko je ponudbo vlagatelja kot nepravilno izločil iz postopka iz slednjih razlogov.

Vprašanje pravilnosti ponudb ter naročnikovega ravnanja z nepravilnimi ponudbami je potrebno presojati z vidika 16. in 19. točke 1. odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) ter 1. odstavka 80. člena ZJN-2. Tako določba 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Določba 19. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je nepravilna ponudba tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. V skladu s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo obravnavanega javnega naročila, poglavje III. Način ocenjevanja prijav in postopki, ki se nanašajo na priznanje izpolnitve vseh zahtevanih pogojev, ugotovila, da je naročnik v navedenem delu razpisne dokumentacije zapisal, da bo priznal sposobnost samo tistim ponudnikom, ki bodo v celoti izpolnjevali pogoje iz točke 2. tega poglavja. V točki 2.A je naročnik navedel pogoje za priznanje sposobnosti ponudnika (41. - 43. člen ZJN-2), v okviru slednjih je v podtočki 4. zahteval:

"Zoper ponudnika ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije v skladu s predpisi.
Podpisana izjava (raz. obr. 3).
(zahteva podana v točki II.4.C Navodil ponudnikom, točka c.4)."

V poglavju II. Navodila ponudnikom za izdelavo prijave in razpisni pogoji, točki 4.C) Podatki za ugotavljanje sposobnosti ponudnika (41. - 43. člen ZJN-2), podtočki c.4) je naročnik kot obvezno vsebino prijave določil:

"Potrdilo, da zoper ponudnika ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije v skladu s predpisi.
Ponudnik s sedežem v Republiki Sloveniji lahko namesto potrdila podpiše izjavo (Razpisni obrazec št. 3) - dano pod kazensko in materialno odgovornostjo in v skladu s točko b) 4. odstavka 42. člena ZJN-2. Ponudniki s sedežem izven Republike Slovenije pa morajo priložiti dokazila, ki ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma oddaje prijav. V kolikor država, v kateri ima ponudnik sedež, ne izdaja takšnih dokazil, jih lahko ponudnik v skladu s 5. odstavkom 42. člena ZJN-2 nadomesti z izjavami, kot so definirane v tem členu."

V podtočki e.2) pa je naročnik za primer predložitve ponudbe v skupnem nastopu zahteval, da morajo vsi ponudniki v skupnem nastopu priložiti dokazila oziroma izjave o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti po 42. in 43. členu ZJN-2, kot je zapisano za ponudnika v točki C). Izpolnjevanje pogojev pa se ugotavlja za vsakega ponudnika posamično."

Med strankama je nesporno, kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo vlagatelja, z dne 26. 10. 2009, da je vlagatelj v ponudbi podal Izjavo o sposobnosti ponudnika (Razpisni obrazec št. 3) za vsakega od ponudnikov v skupini ponudbe. Tako je tudi za družbo CPM, d.d., priložena izjava, da zoper ponudnika ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije v skladu s predpisi. Dalje je nesporno, da je vlagatelj na poziv naročnika z vlogo, z dne 17. 11. 2009, ponudbo dopolnil, in med drugim predložil tudi pojasnilo družbe CPM, d.d., z dne 16. 11. 2009, v katerem je navedeno, da je bil zoper družbo CPM, d.d., vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Družba CPM, d.d. je slednji predlog prejela dne 26. 10. 2009 in je v odrejenem roku, dne 5. 11. 2009, vložila na sodišče ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka, ker po njenem mnenju ne obstajajo razlogi za začetek stečajnega postopka zoper družbo CPM, d.d. O predlogu predlagatelja pa naj bi se odločalo na naroku dne 23. 11. 2009, na katerem bo sodišče proučilo dokaze o upravičenosti predloga. Po mnenju družbe CPM, d.d gre za grobo zlorabo zakonskih določb, saj je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen kljub zavedanju, da niso izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka, prav tako predlog ne vsebuje dokazov, da pogoji za začetek stečajnega postopka nad družbo CPM, d.d. dejansko obstajajo.

Državna revizijska komisija je pri presoji spornega naročnikovega ravnanja, t.j. izločitve ponudbe vlagatelja, upoštevala zgolj tiste razloge, ki jih je naročnik navedel v izpodbijanem Obvestilu o priznanju sposobnosti, z dne 4. 12. 2009. V slednjem je naročnik navedel, da je ponudba vlagatelja nepravilna, iz razloga, ker ni izpolnjevala pogoja iz b. točke 4. odstavka 42. člena ZJN-2, ki ga je naročnik zahteval v točki 4.C) c.4) v II. poglavju razpisne dokumentacije. Dejstvo, da bi po mnenju naročnika vlagatelj moral biti izločen tudi iz razloga, ker naj bi namerno podal zavajajočo izjavo glede izpolnjevanje spornega pogoja (g. točka 4. odstavka 42. člena ZJN-2), na kar se naročnik sklicuje šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 21. 12. 2009, zato ne more biti pravno upoštevno za odločitev v tem revizijskem postopku, saj slednje dejstvo ni bilo navedeno kot razlog za izločitev ponudbe vlagatelja v izpodbijanem Obvestilu o priznanju sposobnosti, z dne 4. 12. 2009.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni nasprotoval ugotovitvi naročnika, da je zoper družbo CPM, d.d., z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka, dne 22. 10. 2009, bil uveden stečajni postopek nad družbo CPM, d.d. Vendar pa je vlagatelj nasprotoval izločitvi ponudbe vlagatelja, ker je bil zoper predlog za začetek stečajnega postopka vložen ugovor dolžnika (družbe CPM, d.d.), sodišče pa je na naroku dne 23. 11. 2009 predlog za začetek stečajnega postopka zavrnilo. Slednje je Državna revizijska komisija ugotovila tudi z vpogledom v Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, izdanega dne 23. 11. 2009, pod opr. št. St 921/2009 in v Potrdilo Okrožnega sodišča v Mariboru, izdanega dne 30. 11. 2009, pod opr. št. III R 375/2009-KJ, v katerem je sodišče potrdilo, da je bil zoper družbo CPM, d.d. vložen predlog za začetek stečajnega postopka, s čimer je bil uveden predhodni postopek za začetek stečajnega postopka, dne 23. 11. 2009 pa je bil predlog za začetek stečajnega postopka s sklepom, ki še ni postal pravnomočen, zavrnjen.

Državna revizijska komisija naročniku ne nasprotuje v tem, da je naročnik imel pravico zahtevati, da bo iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila izločil ponudnika, zoper katerega je uveden stečajni postopek. Izhodišče za določitev pogoja, ki se nanaša na insolvenčne postopke, predstavljata določbi točke a) in b) 4. odstavka 42. člena ZJN-2, ki dopuščata, da lahko naročnik določi, da bo iz postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če a) je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, kadar z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče, je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju, ali če b) je proti njemu uveden postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave v skladu s predpisi. Navedeni pogoj je, kot je to pravilno ugotovil naročnik, uvrščen med fakultativne pogoje, kar pomeni, da je njegova določitev v razpisni dokumentaciji odvisna od naročnikove presoje. Naročnik je pogoj izrecno zapisal v razpisni dokumentaciji, s katero so se vsi ponudniki seznanili že ob njenem prevzemu, zaradi česar po poteku roka za predložitev ponudb ponudniki vsebine pogoja načeloma ne morejo več izpodbijati, v revizijskem postopku pa se lahko presodi le, ali je naročnik ponudbe ocenjeval in vrednotil na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji.

Dalje je potrebno pritrditi naročniku tudi v tem, da predpisi, ki urejajo insolvenčne postopke, razlikujejo med uvedbo in začetkom postopka. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/07, 40/09 in 59/09) v 49. členu določa, da postopek zaradi insolventnosti zajema predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti. Predhodni postopek zaradi insolventnosti, v katerem sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti, se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka; gre za uvedbo postopka zaradi insolventnosti. Glavni postopek zaradi insolventnosti se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti; gre za začetek postopka zaradi insolventnosti. Sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem o začetku stečajnega postopka (243. člen ZFPPIPP), pravne posledice začetka stečajnega postopka pa nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 244. člena ZFPPIPP). Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vložijo le upravičeni predlagatelji, to pa so v skladu z 231. členom ZFPPIPP dolžnik, osebno odgovorni družbenik dolžnika, upnik (ki mora verjetno izkazati svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca) ter Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije (ki mora verjetno izkazati terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca).

Iz slednjega torej izhaja, da je stečajni postopek zoper dolžnika (ponudnika) uveden s trenutkom vložitve predloga za začetek stečajnega postopka, in da bi naročnik v takšnem primeru načeloma lahko imel pravico izločiti ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, kolikor bi takšen pogoj zahteval.

Vendar pa je v obravnavanem primeru potrebno, predvsem zaradi izvrševanja in varstva temeljnih pravic glede pravnega varstva vlagatelja, zavzeti stališče, da je zaradi vloženega ugovora dolžnika (družbo CPM, d.d.) zoper predlog za začetek stečajnega postopka, nastal spor glede "uvedbe stečajnega postopka", o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno in torej sodišče še ni pravnomočno potrdilo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka utemeljen, oziroma da je bila uvedba stečajnega postopka utemeljena skladno z ZFPPIPP. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je družba CPM, d.d., pravno sredstvo (ugovor) zoper predlog za začetek stečajnega postopka vložila še pred odločitvijo naročnika o nepriznanju sposobnosti vlagatelju, z dne 4. 12. 2009, sodišče pa je s sklepom, z dne 23. 11. 2009, predlog za začetek stečajnega postopka tudi že zavrnilo. Ker je torej v obravnavanem primeru "uvedba stečajnega postopka" še predmet spora pred sodiščem, po mnenju Državne revizijske komisije vlagatelju zaradi tega ne more biti odvzeta možnost sodelovanja pri postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Kolikor bi zavzeli drugačno stališče, bi lahko s tem posegali v izvrševanje in varstvo temeljnih pravic ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil. Učinki vložitve pravnega sredstva v določenem postopku, ki so povezani z ugotavljanjem izpolnjevanja določenega pogoja v postopku oddaje javnega naročila, so namreč tesno povezani z izvrševanjem in varstvom temeljnih pravic glede pravnega varstva, katerega spoštovanje zagotavlja tudi pravni red Skupnosti. Kolikor bi v celoti spregledali učinke vložitve pravnega sredstva v upravnem, sodnem ali drugem podobnem postopku, bi lahko kršili temeljne pravice zainteresiranih strank (tako izhaja tudi iz prakse Sodišča ES, npr. v združenih zadevah C-226/04 in C-228/04,
La Cascina Soc. coop. arl, Zilch Srl (C-226/04) proti Ministero della Difesa, Ministero dellâ??Economia e delle Finanze, Pedus Service, Cooperativa Italiana di Ristorazione soc. coop. arl (CIR), Istituto nazionale per lâ??assicurazione contro gli infortuni sul lavoro (INAIL) in Consorzio G. f. M. (C-228/04) proti Ministero della Difesa, La Cascina Soc. coop. arl).
Vlagatelj je v obravnavanem primeru dokazal, da je še pred odločitvijo naročnika o nepriznanju sposobnosti vlagatelju, z vložitvijo ugovora zoper predlog za začetek stečajnega postopka (torej z vložitvijo ustreznega pravnega sredstva zoper uvedbo stečajnega postopka skladno z ZFPPIPP), sprožil spor glede utemeljenosti uvedbe stečajnega postopka. S tem je po oceni Državne revizijske komisije nastala možnost (verjetnost), da uvedba stečajnega postopka ni bila utemeljena (upravičena), ki je v obravnavanem primeru toliko večja, saj je sodišče s sklepom, z dne 23. 11. 2009 (za katerega vlagatelj sicer ni izkazal, da je že postal pravnomočen), predlog za začetek stečajnega postopka že zavrnilo.

Iz slednjih razlogov je zato potrebno, predvsem v povezavi z učinkovitim varstvom in izvrševanjem temeljnih pravic vlagatelja, ne glede na dejstvo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen dne 22. 10. 2009 (torej še pred predložitvijo ponudbe vlagatelja, dne 26. 10. 2009), šteti, da je zaradi vložitve ugovora družbe CPM, d.d., skladno z ZFPPIPP, zoper uvedbo stečajnega postopka zoper družbo CPM, d.d., za namen sodelovanja v tem postopku oddaje javnega naročila, nastal učinek, kot da zoper družbo CPM, d.d., stečajni postopek ni bil uveden. Slednji učinek je zavezoval tudi naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, zato naročnik, po mnenju Državne revizijske komisije, ni bil upravičen izločiti ponudbo vlagatelja iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zaradi neizpolnjevanja pogoja iz b. točke 4. odstavka 42. člena ZJN-2, ki ga je naročnik zahteval v točki 4.C) c.4) v II. poglavju razpisne dokumentacije. Naročnik je zato ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2, ker je izločil ponudbo vlagatelja kot nepopolno, po oceni Državne revizijske komisije pa je s slednjim ravnanjem posegel tudi v temeljne pravice vlagatelja, povezane z učinkovitim pravnim varstvom.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem na podlagi 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev naročnika o nepriznanju sposobnosti vlagatelju, vsebovano v Obvestilu o priznanju sposobnosti, izdanim dne 4. 12. 2009, pod št. 030/2009-641 ST.

Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Državna revizijska komisija lahko na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da bodisi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato v obravnavanem primeru ne more odločati o priznanju sposobnosti vlagatelju za izvedbo predmetnega javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala priglašene stroške za takso v višini 10.000,00 EUR
Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.000,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 19. 1. 2010


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor
- METEORIT, d.o.o., Miklavška cesta 82, Hoče
- ALPINE BAU, GmbH Salzburg, Podružnica Celje, Mariborska 88, Celje
- CPM, Cestno podjetje Maribor, d.d., Iztokova ulica 30, Maribor
- SKUPINA MG, d.o.o., Trg Leona štuklja 5, Maribor
- PRIMORJE, d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina
- BEGRAD, d.d., Kočevarjeva 4, Novo mesto
- SCT, d.d. Ljubljana, Slovenska 56, Ljubljana
- STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 3, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran