018-314/2009 Republika Slovenija Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Maji Bilbiji, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Objavo postajnih voznih redov in podatkov o voznih redih na spletu (OVRS)", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba AGENCIJA ZA PROMET d.o.o., Cigaletova 8, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.1.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 3.12.2009, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 700,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 3.11.2009 sprejel sklep, da se predmetno javno naročilo "Objava postajnih voznih redov in podatkov o voznih redih na spletu (OVRS)" izvede po postopku zbiranja ponudb. Dne 16.11.2009 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo Result računalniški sistemi d.o.o., Zaloška 69, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 3.12.2009, vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja osnovne sposobnosti (3.1.1.1.) in pogoja kadrovske zmogljivosti (3.1.4.). Glede naročnikovih očitkov, da vlagatelj v svoji izjavi o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti ne navaja dejavnosti izdelave programske rešitve, čeprav prevzema dejavnost računalniškega programiranja, vlagatelj pripominja, da naj bi programiranje izvedel podizvajalec, s čimer izpolnjuje pogoj osnovne sposobnosti 3.1.1.1. Če pa naročnik kljub temu misli, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev, ker v svoji izjavi ni zapisal dejavnosti "računalniško programiranje", pa gre po vlagateljevem mnenju za formalno nepopolnost. Glede naročnikovega zatrjevanja, da odgovorna oseba mag. Matjaž Hribar, mag. geodezije, zaposlenega pri Monolit d.o.o., naj ne bi sodila v informacijsko stroko, vlagatelj pojasnjuje, da je Matjaž magistriral na področju geografskih informacijskih sistemov in je zato strokovnjak za informacijsko stroko. Kar nenazadnje po vlagateljevih zatrjevanjih izhaja iz referenčnih poslov, ki jih je vlagatelj za mag. Matjaža Hribarja navedel. Po vlagateljevem mnenju bi moral naročnik v tem primeru ravnati v skladu s 2.9. točko razpisne dokumentacije in od vlagatelja glede predloženih listin v dvomu zahtevati pojasnila ali dodatna dokazila, ne pa da je ponudbo enostavno zavrnil. V zvezi z naročnikovi očitki, da vlagatelj naj ne bi pooblastil mag. Matjaža Hribarja za opravljanje naloge odgovorne osebe, ker v ponudbi ni pooblastila, vlagatelj meni, da gre tudi v tem primeru za formalno nepopolnost. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in transparentnosti ter načela enakopravnega obravnavanja ponudnikov. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga , da naročnik razveljavi odločitev o oddaji naročila in naročniku naloži, da vlagatelja na podlagi 78. člena ZJN-2 in 2.9. točke razpisne dokumentacije pozove k dopolnitvi ponudbe, tako da bo njegova ponudba popolna, oceni ponudnikovo ponudbo in sprejme ponoven sklep o izbiri ponudnikov ter mu vrne stroške revizijskega postopka.

Naročnik je dne 15.12.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da iz podizvajalske pogodbe izhaja, da bo podizvajalec le sodeloval pri vseh delih iz specifikacije programskih zahtev, ne pa da bo v celoti opravil računalniško programiranje. Na podlagi česar naročnik zaključuje, da ponudnik kot glavni izvajalec prevzema tudi dela računalniškega programiranja, čeprav navedeno v revizijskem zahtevku zanika. Naročnik na podlagi navedenega ugotavlja, da ponudnik ne izpolnjuje pogoja osnovne sposobnosti, ker za izvajanja dejavnosti računalniškega programa ni registriran. Zato v nadaljevanju zavrača vlagateljevo navedbo, da gre v obravnavanem primeru za formalno nepopolnost in da bi moral v skladu z 78. členom ZJN-2 dopolnitev pogodbe dopustiti. Naročnik je mnenja, da gre za neprimerno delitev prevzetih področij na dejavnost računalniškega programiranja in druge dejavnosti med ponudnikom in podizvajalcem. Ponudnik kot glavni izvajalec prevzema delovno področje vodenja, za katero naročnik v pogojih za priznanje sposobnosti zahteva odgovorno osebo informacijske stroke, pri čemer navaja odgovorno osebo mag. Matjaža Hribarja, zaposlenega pri podizvajalcu. V nadaljevanju naročnik še izpostavlja, da vlagatelj ne izpolnjuje kadrovskega pogoja, saj geodezija ni informacijska stroka. Vlagateljeva navedba, da je mag. Matjaž Hribar magistriral iz področja geografskih informacijskih sistemov, ter da ima ustrezne reference, po naročnikovem mnenju ne more nadomestiti zahtevane izobrazbe. Kajti glede odgovorne osebe morata biti izpolnjena oba naročnikova pogoja, in sicer ustrezna strokovna izobrazba in reference, česar pa vlagatelj po naročnikovih navedbah ne izpolnjuje. Na podlagi navedenega naročnik zavrača vlagateljeve navedbe, da bi moral skladno s 2.9. točko razpisne dokumentacije od vlagatelja zahtevati dodatna pojasnila in dokazila, saj so ta po naročnikovi oceni zadostna. Naročnik v nadaljevanju prav tako ugovarja vlagatelju, da bi mu moral omogočiti dopolnitev ponudbe s pooblastilom, s katerim pooblašča mag. Matjaža Hribarja za odgovorno osebo, kajti podizvajalska pogodba ne opredeljuje vključenost odgovorne osebe, v vlagateljevi ponudbi pa ni pooblastila. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.12.2009, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 29.12.2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 30.12.2009, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je vlagateljeva ponudba nepravilna iz razloga neizpolnjevanja osnovne sposobnosti in pogoja kadrovske zmogljivosti.

Po pregledu celotne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, vpogleda v vlagateljevo ponudbo, je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) pojem nepravilne ponudbe definira v 19. točki 1. odstavka 2. člena ZJN-2, v kateri je nepravilna ponudba določena kot tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Medtem ko je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti (1. odstavek 78. člena ZJN-2). Pri čemer je po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije naknadno dopolnjevanje ponudbe mogoče le glede dejstev, ki jih ponudnik v trenutku predložitve ponudbe izpolnjuje.

Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik med pogoje za ugotavljanje sposobnosti v 3.1.4. točki razpisne dokumentacije določil tudi kadrovske zmogljivosti. Tako so morali ponudniki zagotoviti odgovorno osebo informacijske stroke in strokovno osebo prometne stroke. Odgovorna oseba mora imeti v obdobju zadnjih 10 let pred objavo naročila vsaj eno referenco kot odgovorna oseba pri izvedbi najmanj enega istovrstnega posla, kot je javno naročilo. V obravnavanem primeru je vlagatelj za odgovorno osebo informacijske stroke postavil Matjaža Hribarja, mag. geodezije, zaposlenega pri podizvajalcu, kakor to izhaja iz vlagateljeve ponudbe. Državni revizijski komisiji se pri tem ne zdi sporno, da je odgovorna oseba zaposlena pri podizvajalcu, kakor to zatrjuje naročnik, saj se na podlagi 3. odstavka 45. člena ZJN-2 gospodarski subjekti za posamezno naročilo lahko sklicujejo tudi na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. Seveda pa je v takem primeru naročniku potrebno predložiti ustrezno dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo ustrezna sredstva, potrebna za izvedbo naročila.

Državna revizijska komisija pa v nadaljevanju naročniku pritrjuje, da vlagatelj za omenjeno odgovorno osebo Matjaža Hribarja ni izkazal ustrezne izobrazbene kvalifikacije. Namreč izobrazba iz področja geodezije tudi po oceni Državne revizijske komisije ne ustreza naročnikovim zahtevam po izobrazbi informacijske stroke, ne glede na temo magistrske naloge, kajti uradno pridobljen naziv je mag. geodezije. Naročnik je tako na podlagi predloženih dokazil pravilno zaključil, da vlagatelj s tem ne izpolnjuje pogoja kadrovske zmogljivosti, zaradi česar je vlagateljevo ponudbo v nadaljevanju pravilno izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja in pregleda ponudb. Poleg tega pa tudi predložena dokazila po presoji Državne revizijske komisije ne vnašajo nobenega dvoma v pridobljeno izobrazbo odgovorne osebe, na podlagi česar bi moral naročnik (2.9. točke razpisne dokumentacije) vlagatelja pozivati na dodatna pojasnila, kakor to zatrjuje vlagatelj. Prav tako izkazane reference pomanjkljivosti zahtevane izobrazbe ne morejo nadomestiti. Državna revizijska komisija tako ocenjuje, da naročnik ni kršil določb 78. člena ZJN-2, ker vlagatelja ni pozival na dopolnitev ponudbe glede dokazil o izobrazbi, na podlagi česar je odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Glede na to, da vlagatelj ni uspel izkazati izpolnjevanja pogoja usposobljenosti, s čimer je njegova ponudba nepopolna, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni več presojala preostalih navedb, saj tudi, če bi se izkazale za utemeljene, vlagatelj svojega pravnega položaja ne bi mogel več spremeniti.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso ter stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 12.1.2010



mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova 5, Ljubljana,
- RS Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana,
- Result računalniški sistemi d.o.o., Zaloška 69, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran