018-291/2009 Občina šmarješke Toplice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka rednega vzdrževanja občinskih cest, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina šmarješke Toplice, šmarjeta 66, šmarješke Toplice (v nadaljevanju: naročnik), 11. 1. 2010

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe v sklopu 1 (letna služba), kot izhaja iz (prvega) "Obrazloženega obvestila o oddaji naročila" št. 430-0012/2009 z dne 12. 10. 2009.

2. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe v sklopu 2 (zimska služba), kot izhaja iz (drugega) "Obrazloženega obvestila o oddaji naročila" št. 430-0012/2009 z dne 12. 10. 2009.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku izbire izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest (objava 21. 8. 2009 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN6793/2009) z "Obrazloženima obvestiloma o oddaji naročila", oba št. 430-0012/2009 z dne 12. 10. 2009, sodelujoče ponudnike obvestil, da je v sklopu 1 (letna služba) izbral ponudbo ponudnika Gradbena mehanizacija in prevozi, Marjan Novak, s. p., Družinska vas 38, šmarješke Toplice, v sklopu 2 (zimska služba) pa ponudbo ponudnika Storitve z gradbeno mehanizacijo, Stanislav Vidic, s. p., Črmošnjice pri Stopičah 53 a, Novo mesto.

Zoper ti odločitvi je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 21. 10. 2009 in med drugim predlaga izločitev ponudb vseh ponudnikov, ki so se uvrstile pred njegovo ponudbo (v sklopu 1 so take ponudbe štiri, v sklopu 2 pa dve), kar utemeljuje s tem, da je le vlagatelj "ponudil dosedanje izkušnje, ostali ponudniki pa ne", hkrati pa noben izmed drugih ponudnikov ne izpolnjuje pogojev glede kadrov, mehanizacije in opreme, vsi pa so predložil neustrezna finančna zavarovanja, saj veljajo manj, kot je zahteval naročnik. Vlagatelj priglaša stroške.

Naročnik je z "Odločitvijo Občine šmarješke Toplice v zvezi z javnim naročilom JN 6793/2009" z dne 24. 11. 2009, ki ga je vlagatelju vročil 26. 11. 2009, zahtevek za revizijo zavrnil z utemeljitvijo, da je naročnikova občinska uprava neposreden proračunski uporabnik.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 11. 2009 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 2. 12. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-291/2009-3 z dne 16. 12. 2009 udeležence obvestila, da podaljšuje rok a sprejem odločitve (drugi odstavek 20. člena ZRPJN).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji predlaga, da "delno razveljavi postopek javnega naročila, in sicer tako, da ugotovi, da ponudbe izbranih ponudnikov (Novak, Vidic) kot tudi ponudnikov (Anderlič, Globevnik) niso vsebinsko primerne zaradi česar morajo biti kot nepopolne izločena, opravljen pa mora biti nov postopek izbire, oziroma smiselno podobno". Državna revizijska komisija, tako kot že večkrat doslej (npr. št. 018-324/2004, 018-040/2005, 018-144/2006, 018-209/2007, 018-078/2008), opozarja, da ima le kasatorična pooblastila, ne pa tudi reformatoričnih pooblastil, zaradi česar ne more sprejemati vsebinskih odločitev v zvezi z izbiro ponudb. Te odločitve so namreč pridržane naročniku. Ta pa se po morebitni ugoditvi zahtevku za revizijo in razveljavitvi izpodbijane odločitve lahko odloči, da bodisi izbere katero izmed preostalih ponudb bodisi da ne izbere nobene izmed preostalih ponudb. Državna revizijska komisija zato v mejah svojih pooblastil po ZRPJN (tretja alinea prvega odstavka 23. člena ZRPJN) lahko le razveljavi naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejših ponudb, ne more pa naročniku naložiti, naj izbere najugodnejšo ponudbo. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev predlog upoštevala tako, da ji vlagatelj predlaga, da razveljavi odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe v sklopu 1 (letna služba), kot izhaja iz (prvega) "Obrazloženega obvestila o oddaji naročila" št. 430-0012/2009 z dne 12. 10. 2009, in da razveljavi tudi odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe v sklopu 2 (zimska služba), kot izhaja iz (drugega) "Obrazloženega obvestila o oddaji naročila" št. 430-0012/2009 z dne 12. 10. 2009.

Vlagatelj zatrjuje, da vsi konkurenčni ponudniki, ki so sodelovali v postopku za pridobitev razpisanega posla, ne izpolnjujejo pogojev, ki jih je določil naročnik. Vlagatelj po vsebini zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbe teh ponudnikov obravnavati kot nepopolne in jih zato izločiti, ravnanje v nasprotju s to dolžnostjo pa predstavlja (vsaj) kršitev prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 namreč velja, da mora naročnik vse ponudbe, ki niso popolne, izločiti. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vendar mora naročnik pred izločitvijo katere izmed predloženih ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je namreč ponudba samo formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem je treba upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2, saj ponudnik (med drugim) ne sme spreminjati ponudbe v okviru meril.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo v sklopu 1 ocenil kot peto najugodnejšo, in sicer se je uvrstila za prvouvrščeno ponudbo ponudnika Gradbena mehanizacija in prevozi, Marjan Novak, s. p., šmarješke Toplice (v nadaljevanju: ponudnik Novak), drugouvrščeno ponudbo ponudnika Magrad - gradbena mehanizacija, Marjan Anderlič, s. p., šmarješke Toplice (v nadaljevanju: ponudnik Anderlič), tretjeuvrščeno ponudbo ponudnika Storitve z gradbeno mehanizacijo, Stanislav Vidic, s. p., Črmošnjice pri Stopičah 53 a, Novo mesto (v nadaljevanju: ponudnik Vidic) in četrtouvrščeno ponudbo ponudnika Opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo in avtoprevozništvo Alojz Globevnik, s. p., šentjernej (v nadaljevanju: ponudnik Globevnik). Naročnik je vlagateljevo ponudbo v sklopu 2 ocenil kot tretjo najugodnejšo, in sicer se je uvrstila za prvouvrščeno ponudbo ponudnika Vidic in drugouvrščeno ponudbo ponudnika Globevnik.

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve očitke v zvezi z ravnanjem s ponudbami tistih ponudnikov, ki so bile v sklopu 1 uvrščene bližje vlagateljevi ponudbi, in nadaljevala proti ponudbi izbranega ponudnika. Hkrati Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta ponudbi ponudnikov Globevnik in Vidic tudi v sklopu 2 uvrščeni pred vlagateljevo ponudbo, pri čemer je ponudba ponudnika Globevnik tako v sklopu 1 kot v sklopu 2 neposredno prva ponudba, ki je uvrščena pred vlagateljevo ponudbo, ponudba ponudnika Vidic pa je v sklopu 1 in v sklopu 2 neposredno prva ponudba, ki je uvrščena pred ponudbo ponudnika Globevnik. Ker vlagatelj izpodbija popolnost ponudb ponudnikov Globevnik in Vidic po obeh sklopih iz enakih razlogov, je Državna revizijska komisija navedbe v zvezi z naročnikovim ravnanjem s ponudbama teh ponudnikov v obeh sklopih obravnavala enotno.

Državna revizijska komisija je tako najprej preverila očitke glede naročnikovega ravnanja s ponudbo ponudnika Globevnik.

Vlagatelj najprej zatrjuje, da ponudnik Globevnik ni predložil bančne garancije, ki bi veljala najmanj 150 dni od odpiranja ponudb (obrazec 11 in 12) oziroma 60 dni od odpiranja ponudb (podpoglavje o finančnih zavarovanjih, str. 13 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija je vpogledala v 1. točko podpoglavja Finančna zavarovanja v poglavju Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika (str. 13 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil, da mora ponudnik k ponudbeni dokumentaciji priložiti bančno garancijo za resnost ponudbe ali garancijo zavarovalnice v višini 3.000 eurov, ki mora veljati za čas veljavnosti ponudbe (tj. najmanj 60 dni od odpiranja ponudb). Naročnik je napotil na vzorec finančnega zavarovanja za resnost ponudbe napotil na obrazec v prilogi št. 11 (str. 39 razpisne dokumentacije). V tem obrazcu pa piše, da mora bančna garancija veljati 150 dni od odpiranja ponudb.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da razpisna dokumentacija različno zahteva, koliko časa mora veljati finančno zavarovanje. Nosilno besedilo v podpoglavju o finančnih zavarovanjih namreč zahteva vsaj 60 dnevni rok veljavnosti, obrazec v prilogi, na katerega napotuje to podpoglavje, pa postavlja zahtevo po 150 dneh veljavnosti. Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki "Veljavnost ponudbe" v poglavju Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) zahteval, da mora "[p]onudba â?? veljati 60 dni od odpiranja ponudb", v obrazcu ponudbe (priloga 1, str. 14 razpisne dokumentacije) pa je določil razdelek "Veljavnost ponudbe" z opombo "najmanj 150 dni od odpiranja ponudb". Razpisna dokumentacija je nasprotujoča si, vendar je tudi ob upoštevanju zahteve iz točke "Veljavnost ponudbe" v poglavju Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe možna razlaga, da zadošča finančno zavarovanje za resnost ponudb, ki velja že 60 dni od odpiranja ponudb. S tem zavarovanjem naj bi ponudnik jamčil naročniku, da se naročnik lahko zanese na njegovo ponudbo, ker je pripravljen izvesti razpisana dela, kot je to predstavil v svoji ponudbi in za ponujeno ceno, oziroma da bo pristopil k sklenitvi pogodbe, če bo njegova ponudba izbrana kot najugodnejša. Prim. tudi razloge, ki določajo, kdaj bi naročnik lahko vnovčil to finančno zavarovanje (drugi odstavek priloge 11) s tistimi, s katerimi naročnik opisuje namen finančnega zavarovanja (1. točka podpoglavja Finančna zavarovanja). Če bi potekla veljavnost ponudbe, naročnik ne bi bil namreč več upravičen vnovčiti finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Ker je veljavnost ponudbe v navodilih določena zgolj kot 60 dni od odpiranja ponudb, bi tolmačenje, da je treba dati prednost podatku iz priloge, ne pa besedilu, ki določa, katera finančna zavarovanja zahteva naročnik, in ta povrh vsega napotuje zgolj na nek vzorec, ustvarilo očitno nesorazmernost med zapisanim besedilom in dejansko potrebo po zagotovitvi finančnega zavarovanja (točka "Veljavnost ponudbe"). Vendar po drugi strani tolmačenje razpisne dokumentacije, da zadošča rok 60 dni od odpiranja ponudb, "ruši" obrazec ponudbe (priloga 1, str. 14 razpisne dokumentacije).

V takih okoliščinah zaradi narave finančnega zavarovanja za resnost ponudbe (in tudi že dejstva, da je to finančno zavarovanje naročnik sploh zahteval) ni prepričljiva razlaga, da je naročnik zahteval, da bi to finančno zavarovanje lahko veljalo 60 dni od odpiranja ponudb, ponudba pa naj bi veljala 150 dni od odpiranja ponudb. Tako razlago je treba izločiti.

Neprepričljiva je tudi razlaga, da je naročnik zahteval, da bi morala ponudba veljati 60 dni od odpiranja ponudb, finančno zavarovanje za resnost ponudbe pa 150 dni od odpiranja ponudb, saj bi taka razlaga pomenila, da bi to finančno zavarovanje moralo pokrivati tudi situacijo, ko ponudba ne bi več zavezovala ponudnika. Tudi tako razlago je treba izločiti.

Ostaneta še dve razlagi, in sicer, da je naročnik zahteval, da morata ponudba in finančno zavarovanje za resnost ponudbe veljati 60 dni od odpiranja ponudb ali pa da morata ponudba in finančno zavarovanje za resnost ponudbe veljati 150 dni od odpiranja ponudb. Čeprav obrazci in priloge temeljijo na zahtevah iz poglavij razpisne dokumentacije Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika, saj obrazci in priloge sami po sebi nimajo sporočilne vrednosti (namreč šele poglavji Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika sporočata, katere obrazce in priloge je treba predložiti v ponudbo), z njimi niso usklajeni. Ker pa je neposredno zapisanim zahtevam iz teh dveh poglavij razpisne dokumentacije mogoče zadostiti že, če sta oba roka dolga 60 dni, taka razlaga pa je za ponudnike tudi najmanj omejujoča oziroma jim najširše odpira možnost sodelovanja v postopku za pridobitev razpisanih del, je Državna revizijska komisija ocenila, da ni mogoče kot neskladne z zahtevami razpisne dokumentacije šteti situacije, da ponudnik predloži finančno zavarovanje, ki pokriva obdobje veljavnost ponudbe v dolžini 60 dni od odpiranja ponudb. Taka razlaga pa tudi dopušča, da ponudnik sam (ne pa zaradi naročnikove zahteve) ponudi daljšo veljavnost ponudbe, vendar sledi naročnikovi zahtevi po 60-dnevnem roku za veljavnost finančnega zavarovanja, zaradi česar je taka razlaga tudi različna od prve izločene.

Naročnik je opredelil, da bo javno odpiranje ponudb 5. 10. 2009 ob 12. uri (gl. Povabilo k oddaji ponudbe, str. 3 razpisne dokumentacije). Skladno s pravili o štetju materialnih rokov (gl. obsežna pojasnila Državne revizijske komisije v sklepu št. 018-240/2007, na katera se Državna revizijska komisija v izogib ponavljanju v celoti sklicuje tudi v tem sklepu), je mogoče ugotoviti, da bi morala ponudba veljati še 4. 12. 2009 in v tem času bi moralo veljati tudi finančno zavarovanje.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Globevnik, pri čemer je ugotovila, da je ta predložil garancijo za resnost ponudbe, ki sicer velja več kot 60 dni (namreč od 30. 9. 2009 do 3. 12. 2009), vendar ne 60 dni od odpiranja ponudb. Skladno z zahtevami razpisne dokumentacije o veljavnosti ponudbe in finančnega zavarovanja bi morala ta veljati še 4. 12. 2009. Vlagateljev očitek je torej utemeljen.

Vlagatelj tudi navaja, da je neskladna z zahtevami razpisne dokumentacije tudi izjava o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, saj znesek ne znaša zahtevanih 6.000 eurov, ampak se "glasi na 10 % delež del".

Državna revizijska komisija je vpogledala v 2. točko podpoglavja Finančna zavarovanja v poglavju Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika (str. 13 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil, da mora ponudnik k ponudbeni dokumentaciji priložiti izjavo banke ali zavarovalnice, da bo ponudniku, če bo izbran, izdala, garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v vsebini, kot izhaja iz obrazca 12 (str. 40 razpisne dokumentacije). V tem podpoglavju je naročnik določil, da bo moral garantirani znesek znašati 6.000 eurov, enak znesek pa izhaja tudi iz vzorca v prilogi 12.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral ponudnik glede na določbe razpisne dokumentacije predložiti izjavo banke ali zavarovalnice, s katero ta institucija izraža svojo voljo, da je pripravljena jamčiti v višini 6.000 eurov za ponudnikove obveznosti v primeru sklenitve pogodbe.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Globevnik in ugotovila, da je predložil izjavo zavarovalnice, s katero ta izjavlja, da bo ponudnik Globevnik dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, in sicer v višini 10 % pogodbene vrednosti.

Golo dejstvo, da je ponudnik Globevnik predložil izjavo, iz katere izhaja izjava (zaveza) zavarovalnice za izdajo garancije za dobro izvedbo del v višini 10 % pogodbene vrednosti, ne pa pavšalni znesek 6.000 eurov, po oceni Državne revizijske komisije samo po sebi še ne pomeni razloga za ugotovitev, da je naročnik napačno ocenil, da je taka izjava skladna z zahtevami razpisne dokumentacije. Res je sicer, da naročnik ni še sklenil pogodbe z nobenim izmed ponudnikov, vendar je naročnik predvidel podpoglavje, kako se oblikuje ponudbena cena (str. 6 in 7 razpisne dokumentacije). Naročnik je določil tudi obrazec "Popis del z okvirnim letnim programom" (str. 16âˆ"19 razpisne dokumentacije). Izračune po vpisu podatkov v ta obrazec so morali ponudniki vpisati v obrazca "Ponudba" in "Rekapitulacija" (str. 14 in 15 razpisne dokumentacije). Te cene bi morali ponudniki upoštevati tudi pri izvajanju pogodbe (npr. cene in njihova fiksnost sta bili ne nazadnje tudi merili; gl. str. 7 in 8 razpisne dokumentacije). Iz tega je razvidno, da bi znesek 10 % od pogodbene vrednosti (oziroma kot navaja vlagatelj, 10 % deleža del) lahko pomenil, da je ponudnik Globevnik znesek 6.000 eurov opredelil opisno in zato tudi ni nujno, da bi glede na ponudbeno vrednost, ki naj bi naknadno postala tudi pogodbena vrednost, ta 10 % znašal manj kot 6.000 eurov. Vlagatelj tega niti ne zatrjuje. Državna revizijska komisija zato ni mogla zaključiti, da je ta vlagateljev očitek utemeljen.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da ponudnik Globevnik ni izkazal zadostnega števila razpoložljivih strojev in naprav (po obrazcu 8b), saj mu glede na izpisek knjige osnovnih sredstev manjka določena oprema (plugi, betonski mešalec in specialno vozilo (Unimog ali traktor)).

Naročnik je 1. točki Razpoložljiva tehnična, obratna in druga oprema v poglavju Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika (str. 12 razpisne dokumentacije) določil, da mora ponudnik razpolagati z opremo in tehničnimi zmogljivostmi ter imeti dostop do ključnih surovin in materialov za izvedbo razpisanih del, pri čemer je konkretiziral, kateri so "minimalni pogoji, ki se zahteva za materialna in tehnična sredstva". Tako je naročnik opredelil 12 različnih postavk opreme in sredstev. Kot dokazila je naročnik predpisal, da morajo ponudniki predložiti: 1. izpolnjen, žigosan in podpisan obrazec (priloga 8a), 2. izpolnjen seznam razpoložljive tehnične, obratne ali druge opreme (priloga 8b) in 3. izpis knjige osnovnih sredstev ali pogodbe o najemu za navedeno opremo ter za pokrito deponijo fotografijo z navedeno lokacijo in izkazom o možnosti uporabe.

Čeprav naročnik izbira najugodnejše ponudbe v dveh sklopih (zimska in letna služba), iz razpisne dokumentacije ni mogoče razbrati neposrednega navodila, da zaradi tega zahteva različno izkazovanje opreme, čeprav bi to bilo glede na naravo razpisanega predmeta za pričakovati od naročnika. Je pa mogoče do nekaterih zaključkov priti posredno glede na opis postavke zahtevane opreme pri pokriti deponiji za posipne materiale, saj se glede na opis postavke posipni materiali rabijo le pri izvajanju zimske službe (Pokrita deponija za posipne materiale v zimski službi). Enako logičen je tudi zaključek npr. za snežne pluge, saj so ti namenjeni čiščenju površin zaradi snega (namreč snežni plugi), kar je mogoče razbrati iz "Popisa del z okvirnim letnim planom" (str. 16âˆ"19 razpisne dokumentacije). Ker so nekatere postavke opreme uporabljive izključno pri izvajanju zimske službe, je to razliko Državna revizijska komisija upoštevala pri ugotavljanju razpolaganja z opremo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Globevnik, pri čemer je ugotovila, da je predložil izpolnjeni, podpisani in žigosani izjavi na obrazcih 8/a in 8/b kot tudi "popisni list" s seznamom opreme. Z vpogledom v "popisni list" je npr. mogoče neposredno razbrati, da je snežni plug opredeljen le v eni postavki (zaporedna številka. 29) in da iz te postavke ni jasno, ali gre za tri snežne pluge, čeprav je po drugi strani ponudnik Globevnik zapisal v obrazec 8/b, da razpolaga s tremi snežnimi plugi, kot je bila tudi zahteva naročnika. V tem dokazilu je mogoče najti podatek za traktor (zaporedna številka 20), zaradi česar ni prepričljiv vlagateljev očitek, da ponudnik Globevnik ni izkazal razpolaganja s specialnim vozilom. Res je tudi, da na tem popisu ni izrecno zapisan betonski mešalec, vendar je mogoče najti podatek o mešalni žlici (zaporedna številka 21). Iz vpogleda v dokumentacijo, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, ni mogoče ugotoviti, da bi zahteval kakšna pojasnila od tega ponudnika ali da bi obstoj opreme preveril pri ponudniku, naročnik pa tudi v postopku revizije ni ugovarjal nobenemu očitku. Četudi bi bilo glede na zakonsko zahtevo, da mora vlagatelj navesti dejstva in dokaze (5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zahtevek za revizijo pa obrazložiti (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), celo mogoče zavrniti vlagateljeve očitke glede tega, da je naročnik nepravilno ugotovil, da ponudnik Globevnik razpolaga s specialnim vozilom in mešalcem betona, pa ostane nerazjasnjeno dejansko stanje v zvezi s snežnimi plugi. V takih okoliščinah je treba pritrditi vlagateljevemu očitku, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ko je na podlagi dokumentacije, s katero razpolaga, zaključil, da je ponudnik Globevnik dokazal razpolaganje s tremi snežnimi plugi. Dejstvo je, da je naročnik zahteval, da mora ponudnik z zahtevanimi dokazili (izpis knjige osnovnih sredstev ali pogodba o najemu) dokazati, da zagotavlja to opremo, naročnik pa ima pravico zahtevano opremo preveriti. Iz dokumentacije naročnika tudi ni razvidno, da bi sam karkoli ugotavljal (gl. prvi odstavek 78. člena ZJN-2) ali zahteval pojasnila, ker so npr. morda snežni plugi v "popisnem listu" drugače poimenovani ali kumulativno navedeni v postavki pod zaporedno številko 29.

Vlagatelj nadalje navaja, da za predlaganega vodjo del ponudnik Globevnik ni "izkazal potrdila IZS", za tri delavce pa ni izkazal zahtevane izobrazbe IV. stopnje gradbene smeri (zidar ali tesar - z dodatno strokovno usposobljenostjo - cestar ali cestni preglednik). Vlagatelj navaja, da so predložena potrdila nečitljiva in da iz njih mogoče razbrati, da imajo dodatno strokovno usposobljenost.

Državna revizijska komisija je vpogledala v 2. točko Kadrovska sposobnost v poglavju Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika (str. 12-13 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil, da mora imeti ponudnik za izvedbo del ustrezen strokovni kader in da mora v ponudbi navesti strokovni kader in podatke o strokovni kvalifikaciji. Tako je naročnik med drugim določil, da je minimalni pogoj, da ima ponudnik zaposlene tri delavce, ki imajo IV. stopnjo izobrazbe gradbene smeri (zidar ali tesar - z dodatno strokovno usposobljenostjo - cestar). Kot dokazila je naročnik zahteval predložitev: 1. izpolnjena, žigosana in podpisana obrazca iz prilog 7/a in 7/b, 2. obrazce M1/M2 (prijava na zavod za zaposlovanje), fotokopijo diplome ali zaključka šole in 3. izpolnjen, žigosan in podpisan obrazec iz priloge 8 za odgovornega vodjo del.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Globevnik in ugotovila, da je ta predložil izpolnjene, podpisane in žigosane izjave iz obrazcev v prilog 7/a, 7/b in 8, tri obrazce M1/M2 in en obrazec M/2 ter dokazila o izobraževanju.

Neutemeljen je očitek, da bi moral ponudnik Globevnik za odgovornega vodjo del predložiti tudi potrdilo Inženirske zbornice Slovenije, saj naročnik ni zahteval, da morajo ponudniki za odgovornega vodjo del tako potrdilo predložiti v ponudbo. Zadoščala je namreč predložitev izjave, kot jo določa obrazec v prilogi 8. Pri tem je tudi brezpredmetno sklicevanje vlagatelja na to, da "praksa tako veleva" (gl. navedbe za ponudnika Novak in upoštevajoč koncept zahtevka za revizijo).

V zvezi z očitki glede zahtevanih treh delavcev z ustrezno izobrazbo in dodatno strokovno usposobljenostjo Državna revizijska komisija ugotavlja, da se predložena dokazila o izobrazbi ne nanašajo na te delavce, ampak na drug prijavljen kader, obrazci M1/M2 pa so res nečitljivi, kot utemeljeno opozarja vlagatelj. Hkrati pa je mogoče ugotoviti, da so predloženi samo štirje obrazci (od tega so trije obrazci M1/M2 in en obrazec M2, pri čemer je en obrazec M1/M2 izdan za isto osebo, za katero velja obrazec M2 - kljub izredno slabem zapisu je mogoče ugotoviti, da se obrazca nanašata na isto osebo), čeprav je prijavljenih šest oseb v obrazcu iz priloge 7/b. Ker sta vsaj obrazca M1/M2 in M2 za isto osebo vsaj deloma čitljiva, ta oseba pa ni vključena med tri delavce, ki morajo imeti zahtevano izobrazbo gradbene smeri in posebno strokovno usposobljenost, je mogoče zaključiti, da je vsaj za enega delavca, za katera se zahteva poleg izobrazbe gradbene smeri še dodatna strokovna usposobljenost, razvidno, da zanj niti ni mogoče preveriti izpolnjevanja kadrovskega pogoja niti v delu, ki se nanaša na izobrazbo. Namreč, ponudnik Globevnik v tabelo v obrazcu iz priloge 7/b ni vpisal podatka o izobrazbi teh treh delavcev, na podlagi dokumentacije pa je vsaj za enega izmed teh treh delavcev tudi nemogoče ugotoviti, ali zadošča postavljenemu kadrovskemu pogoju v kakšnem njegovem delu. Namreč, kljub temu da ponudnik Globevnik za zahtevane tri kadre v obrazcu 7/b ni vpisal izobrazbe, bi bilo mogoče njihovo izobrazbo ugotoviti iz podatkov v obrazcih M1/M2. Ti obrazci so nosilci podatkov npr. o stopnji izobrazbe, delu, ki ga delavec opravljajo, in poklicu, ki ga delavec opravlja, in sicer v razdelkih od 29 do 34, čeprav so nekateri izmed teh podatkov podani s šiframi, saj vsaka šifra ustreza določeni vsebini, ki je predpisana [gl. npr. pojasnila za izpolnjevanje obrazcev M1/M2, ki so priloga Pravilnika o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 45/2005 (121/2005 - popr.), Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev (Uradni list RS, št. 28/97, 16/2000)]. Ker pa si za vsaj enega izmed teh treh delavcev ni mogoče pomagati niti z obrazcem M1/M2 (sicer tudi v primeru, če bi bil predložen, ni nujno, da bi lahko zaključili, da je zahtevana dejstva mogoče preveriti; gl. podrobnejše pojasnilo pri obravnavi zahtevka za revizijo pri ponudniku Vidic), ker ga zanj ni, je na podlagi obstoječe dokumentacije (oziroma v takih okoliščinah glede na ugotovljeno dejansko stanje) mogoče zaključiti, da naročnik ni ravnal skladno z ZJN-2, ko je zaključil, da je ponudnik Globevnik dokazal razpolaganje s pravimi kadri. Iz vpogleda v dokumentacijo, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, namreč ni mogoče ugotoviti, da bi zahteval kakršnakoli pojasnila od tega ponudnika ali da bi zahteval dopolnitev ponudbe (78. člen ZJN-2). Iz dokumentacije naročnika pa tudi ni razvidno, da bi sam karkoli ugotavljal (gl. prvi odstavek 78. člena ZJN-2) in da zato nepredložitev dokazil oziroma nenavedba vseh zahtevanih podatkov ni pomembna, ker je naročnik sam saniral navedene pomanjkljivosti v ponudbi ponudnika Globevnik. Ob ugotovitvi, da so v ponudbi ponudnika Globevnik podane pomanjkljivosti vsaj za enega delavca, se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do nadaljnjih pomanjkljivosti za druge delavce, saj to ni več potrebno, ker mora ponudnik za priznanje kadrovske sposobnosti izkazati razpolaganje s tremi delavci z zahtevano izobrazbo gradbene smeri z dodatno strokovno usposobljenostjo.

Glede na predhodno navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je kot popolno obravnaval ponudbo ponudnika Globevnik.

Državna revizijska komisija je nadalje preverila očitke glede ravnanja s ponudbo ponudnika Vidic.

Vlagatelj navaja, da ponudnik Vidic za tri delavce ni izkazal zahtevane izobrazbe IV. stopnje gradbene smeri (zidar ali tesar - z dodatno strokovno usposobljenostjo âˆ" cestar).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Vidic in ugotovila, da je ta predložil izpolnjene, podpisane in žigosane izjave iz obrazcev v prilog 7/a, 7/b in 8 ter večje število obrazcev M1/M2. Za tri delavce, ki morajo imeti zahtevano izobrazbo z dodatno strokovno usposobljenostjo, ponudnik Vidic v obrazcu 7/b res ni vpisal podatka o izobrazbi, ki jo imajo ti delavci, vendar so npr. stopnja izobrazbe, dela, ki jih opravljajo, in poklic, ki ga opravljajo, razberljivi iz obrazcev M1/M2, in sicer razdelkov od 29 do 34, čeprav so nekateri izmed teh podatkov podani s šiframi. Vsaka šifra namreč ustreza določeni vsebini, ki je predpisana (gl. pojasnilo pri obravnavi zahtevka za revizijo glede naročnikovega ravnanja s ponudbo ponudnika Globevnik). Vlagatelj zmotno navaja, da je za enega izmed delavcev ponudnik Vidic zapisal, da je obdelovalec lesa, saj je ta delavec tesar, druga dva delavca pa sta gradbinca tesarja. Vlagatelj se v utemeljitev svojih navedb očitno sklicuje na razdelke v obrazcih M1/M2 "Naziv delovnega mesta" in "Opis dela" (zaporedna številka 34), vendar slednji razdelek ne sporoča podatka o stopnji izobrazbe, saj so za to namenjeni drugi razdelki. Vendar vlagatelj (tudi glede na koncept zahtevka za revizijo) dejansko izpodbija dejstvo, da iz ponudbe ni izkazana dodatna strokovna usposobljenosti priglašenih delavcev. Glede tega pa ima vlagatelj prav, saj niti, če upoštevamo šifrant poklicne in strokovne izobrazbe, ki ga je izdal Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje leta 2000 in ga dopolnjuje enkrat letno (gl. http://www.ess.gov.si/SLO/Dejavnost/ZaDelodajalce/SifPoklStrokIzo/SifPoklStrokIzo.htm), za ugotovitev "Naziva poklicne/strokovne izobrazbe" (razdelek 30) ali Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev (Uradni list RS, št. 28/97, 16/2000) za "Poklic, ki ga opravlja" (razdelek 34), ne moremo zaključiti, da šifre 25203 (tesar opažev) in 45203 (tesar) oziroma 7124.04 (tesar/tesarka) pokažejo, da ima določena oseba tudi dodatno strokovno usposobljenost za cestarja. Vendar pa ni nujno, da bi morala iz obrazca M1/M2 izhajati taka opredelitev, saj je vprašanje, kako natančno mora biti izpolnjen obrazec M1/M2 v razdelku 34, ker se pri "Opisu dela" opišejo le "glavne naloge, ki jih opravlja oseba pri svojem delu". Hkrati pa obrazec M1/M2 prej služi ponudnikom za dokazovanje, da je kader pri njem zaposlen (gl. napovedni stavek opisa pogoja (â?? strokovni kader â?? zaposlen â??)). Tako se (glede na koncept zahtevka za revizijo) pokaže za utemeljeno vlagateljevo stališče, da bi moralo biti iz (izpolnjenega) obrazca v prilogi 7/b razvidno, ali ima delavec dodatno strokovno usposobljenost. V tem smislu je treba tudi interpretirati razpisno dokumentacijo oziroma obrazec 7/b, saj zgolj vpis podatka o imenu in priimku v razdelek za tri dodatno usposobljene delavce, ne da bi ponudnik zanje tudi izrecno zapisal, da imajo zahtevano izobrazbo z dodatno strokovno usposobljenostjo, ne zadošča. Iz vpogleda v dokumentacijo, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik zahteval kakršnakoli pojasnila od ponudnika Vidic ali da bi zahteval dopolnitev ponudbe (78. člen ZJN-2). V takih okoliščinah je treba pritrditi vlagateljevemu očitku, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ko je na podlagi obstoječe dokumentacije zaključil, da je ponudnik Vidic dokazal razpolaganje s pravimi kadri.

Vlagatelj nadalje navaja, da ponudnik Vidic ni predložil dokazil za dokazovanje tehnične sposobnosti glede razpolaganja z opremo.

Kot že ugotovljeno, je naročnik je 1. točki Razpoložljiva tehnična, obratna in druga oprema v poglavju Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika (str. 12 razpisne dokumentacije) določil, da mora ponudnik razpolagati z opremo in tehničnimi zmogljivostmi ter imeti dostop do ključnih surovin in materialov za izvedbo razpisanih del, pri čemer je konkretiziral, kateri so "minimalni pogoji, ki se zahteva za materialna in tehnična sredstva". Tako je naročnik opredelil 12 različnih postavk opreme in sredstev. Kot dokazila je naročnik predpisal, da morajo ponudniki predložiti: 1. izpolnjen, žigosan in podpisan obrazec (priloga 8a), 2. izpolnjen seznam razpoložljive tehnične, obratne ali druge opreme (priloga 8b) in 3. izpis knjige osnovnih sredstev ali pogodbe o najemu za navedeno opremo ter za pokrito deponijo fotografijo z navedeno lokacijo in izkazom o možnosti uporabe.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Vidic in ugotovila, da je predložil izpolnjeni, podpisani in žigosani izjavi na obrazcih 8/a in 8/b, vendar ne tudi dokazil pod 3. točko. Iz podatkov, ki jih je ponudnik Vidic vpisal v obrazec 8/b, je razvidno, da bi glede na določbe razpisne dokumentacije moral predložiti tako izpis knjige osnovnih sredstev (za 11 postavk) kot izkaz o možnosti uporabe (za pokrito deponijo; npr. pogodbo o najemu, saj navaja, da jo ima v najemu). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik ni zahteval pojasnil, niti ni pozival na dopolnitev ponudbe, prav tako pa dejstev ni sam preverjal, saj to iz dokumentacije, ki jo je odstopil Državni revizijski komisiji, ne izhaja. Vlagateljev očitek je zato utemeljen.

Vlagatelj tudi navaja, da je ponudnik Vidic predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, ki velja zgolj 63 dni po odpiranju ponudb, taka pa je tudi izjava banke za izdajo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Vidic in ugotovila, da je predložil tako bančno garancijo za resnost ponudbe kot bančno izjavo v zvezi z izdajo bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Obe veljata do 7. 12. 2009.

Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila pri obravnavi zahtevka za revizijo glede ravnanja naročnika s ponudbo ponudnika Globevnik, je treba šteti, da je ustrezen datum pri bančni garanciji za resnost ponudbe že 4. 12. 2009, zato je vlagateljev očitek neutemeljen.

Očitek o spornosti veljavnosti bančne izjave za izdajo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ni obrazložen (prim. 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN in prvi odstavek 12. člena ZRPJN), priloga 12 pa ne vsebuje ne podatka 60 dni ne podatka 150 dni (takega podatka pa ne vsebuje niti 2. točka Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe , str. 13 razpisne dokumentacije), zato ob neobrazloženosti navedbe tudi ni jasno, kaj vlagatelj sploh uveljavlja. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ta vlagateljev očitek zavrnila kot neutemeljen.

Glede na predhodno navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je kot popolno obravnaval ponudbo ponudnika Vidic.

Državna revizijska komisija je nadalje presojala očitke glede ravnanja s ponudbo ponudnika Anderlič.

V zvezi z očitki glede kadrov Državna revizijska komisija ugotavlja, da so utemeljeni. Vlagatelj namreč navaja, da je ponudnik Anderlič navedel le dva od potrebnih treh delavcev, ki morajo imeti zahtevano izobrazbo z dodatno strokovno usposobljenostjo. Vpogled v ponudbo ponudnika Anderlič to dejstvo potrjuje, saj sta navedena samo dva delavca od potrebnih treh. Ker je ta očitek utemeljen že iz razloga nezadostnega števila priglašenih delavcev, se Državni revizijski komisiji ni treba še opredeljevati do tega, ali je zanju ponudnik Anderlič izkazal dodatno strokovno usposobljenost. Namreč, tudi ugotovitev, da bi ta delavca imela zahtevano dodatno strokovno usposobljenost, bi se kršitev naročnika, da je priznal ponudniku Anderlič, da izpolnjuje kadrovski pogoj, ne spremenila, saj bi ostalo dejstvo, da je ponudnik Anderlič priglasil le dva od potrebnih treh delavcev.

Ob taki ugotovitvi pri kadrih Državna revizijska komisija ocenjuje, da obravnava drugih navedb glede ravnanja naročnika s ponudbo ponudnika Anderlič ni več potrebna, saj tudi morebitna ugotovitev (ne)utemeljenosti drugih vlagateljevih revizijskih navedb ne bi vplivala na ugotovitev, da je naročnik za popolno spoznal ponudbo, ki to ni. Zato Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik pri ravnanju s ponudbo ponudnika Anderlič ravnal v neskladju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je nazadnje presojala očitke glede ravnanja s ponudbo ponudnika Novak.

V zvezi z očitkom, da je naročnik napačno ugotovil, da ponudnik Novak razpolaga z vso zahtevano opremo (trije snežni plugi, posipalec in čelna freza), je Državna revizijska komisija pri vpogledu v ponudbo ponudnika Novak ugotovila, da je ta predložil izpolnjeni, podpisani in žigosani izjavi na obrazcih 8/a in 8/b kot tudi izpis "Register osnovnih sredstev". Ponudnik Novak je predložil ponudbo tako za sklop 1 kot za sklop 2. Za vso opremo, za katero vlagatelj izpostavlja, da z njo ponudnik Novak ne razpolaga, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je namenjena le pri izvajanju zimske službe v sklopu 2 (gl. "Popis del z okvirnim letnim planom", str. 16âˆ"19 razpisne dokumentacije). Ker je naročnik ponudbo ponudnika Novak v sklopu 2 izločil, Državna revizijska komisija ocenjuje, da tudi morebitno dejstvo, da ponudnik Novak ne razpolaga z vso opremo, ki bi bila sicer potrebna le v sklopu 2, ne more pomeniti, da ponudnik ne izkazuje minimalne tehnične sposobnosti za izvajanje del v sklopu 1. Državna revizijska komisija je zato ta vlagateljev očitek zavrnila kot neutemeljen.

V zvezi z izpolnjevanjem kadrovskega pogoja glede treh delavcev z zahtevano izobrazbo z dodatno usposobljenostjo je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo ponudnika Novak in ugotovila, da je ta predložil izpolnjene, podpisane in žigosane izjave iz obrazcev v prilog 7/a, 7/b in 8 ter večje število obrazcev M1/M2. Za tri delavce, ki morajo imeti zahtevano izobrazbo z dodatno strokovno usposobljenostjo, je ponudnik Novak v obrazcu 7/b vpisal tudi njihovo izobrazbo, pri čemer ima le en delavec zahtevano izobrazbo gradbene smeri (namreč ta delavec je zidar). Za drugega delavca je ponudnik Novak zapisal, da je strojnik, za tretjega delavca (ki je ne glede na neroden zapis podatkov v tabeli najbrž mišljen v kvoto treh delavcev) pa je zapisal, da je voznik strojnik. Slednjo izobrazbo imajo tudi vsi nadalje priglašeni delavci. Vlagatelj ima tudi prav, ko navaja, da iz predložene dokumentacije ni razvidno, da imajo priglašeni delavci zahtevano dodatno usposobljenost. Za drugačno ugotovitev si ni mogoče pomagati niti s podatki iz obrazcev M1/M2. Iz vpogleda v dokumentacijo, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, ni mogoče ugotoviti, da bi zahteval kakršnakoli pojasnila od tega ponudnika ali da bi zahteval dopolnitev ponudbe (78. člen ZJN-2), naročnik pa tudi v postopku revizije ni ugovarjal nobenemu očitku. V takih okoliščinah je treba pritrditi vlagateljevemu očitku, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ko je zaključil, da je ponudnik Novak dokazal razpolaganje s pravimi kadri.

Državna revizijska komisija pa zavrača očitek, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ker ni ugotovil, da je ponudba ponudnika Novak nepopolna, ker ta ni predložil potrdila o vpisu obeh odgovornih vodij del v Inženirsko zbornico Slovenije. Kot je Državna revizijska komisija predhodno že pojasnila pri obravnavi zahtevka za revizijo v zvezi z naročnikovimi ravnanji s ponudbo ponudnika Globevnik, naročnik ni zahteval, da morajo ponudniki za odgovornega vodjo del v ponudbo predložiti tudi potrdila Inženirske zbornice Slovenije.

Ker naročnik ni zahteval dokazovanja referenc, ki jih ima predlagani odgovorni vodja del, ampak le vpis podatka o referencah v obrazec iz priloge 8, ni relevantno, da za referenčna dela, ki jih je navedel ponudnik Novak za drugega vodjo del, "niso prav z ničemur izkazane". Vendar tudi dejstvo, da vlagatelj "močno dvomi" v njegove reference, ni pravno relevantno, ker zgolj z dvomom, pa čeprav močnim, vlagatelj ne more utemeljiti neskladnosti nekega ravnanja naročnika. Sicer pa tudi razpisna dokumentacija ni zahtevala, da mora ponudnik priglasiti dve vodji del, za prvega vodjo del pa vlagatelj tudi nič ne ugovarja. Vlagateljevi očitki so torej neutemeljeni.

Neutemeljeni so tudi očitki glede finančnih zavarovanj. Vlagatelju ni sporno, da je ponudnik Novak predložil zahtevano bančno garancijo za resnost ponudbe in bančno izjavo o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo del. Izpodbija pa, da ne veljata 150 dni od dneva odpiranja ponudb, ampak samo 60 dni. Iz obeh prilog v ponudbi ponudnika Novak, v kateri je Državna revizijska komisija tudi vpogledala, je razvidno, da veljata do 4. 12. 2009, kar je glede na podano pojasnilo pri obravnavi zahtevka za revizijo v zvezi z naročnikovimi ravnanji s ponudbo ponudnika Globevnik, ustrezno.

Glede na predhodno navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 tudi, ko je kot popolno obravnaval ponudbo ponudnika Novak.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 pri obravnavi vseh ponudb, ki so se kot ugodnejše uvrstile pred vlagateljevo ponudbo v sklopu 1, zato je zahtevku za revizijo na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe v sklopu 1, kot izhaja iz (prvega) "Obrazloženega obvestila o oddaji naročila" št. 430-0012/2009 z dne 12. 10. 2009.

Državna revizijska komisija ni obravnavala tudi vlagateljeve revizijske navedbe glede tega, da je naročnik neupravičeno označil vse te ponudbe za popolne tudi glede "dosedanjih izkušenj", saj morebitna (ne)utemeljenost ne bi vplivala na sprejeto odločitev.

Vlagatelj pa je uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 tudi, ko je kot popolni obravnaval ponudbi ponudnik Globevnik in Vidic v sklopu 2, zato je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe v sklopu 2, kot izhaja iz (drugega) "Obrazloženega obvestila o oddaji naročila" št. 430-0012/2009 z dne 12. 10. 2009.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN kot potrebne priznava priglašene stroške za takso v višini 5.000 eurov, ne priznava pa mu stroškov odvetniških storitev, saj vlagatelj ni izkazal, da je zahtevek za revizijo vložil po odvetniku.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 11. 1. 2010

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Občina šmarješke Toplice, šmarjeta 66, 8220 šmarješke Toplice,
- CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto,
- Gradbena mehanizacija in prevozi, Marjan Novak, s. p., Družinska vas 38, 8220 šmarješke Toplice,
- Storitve z gradbeno mehanizacijo, Stanislav Vidic, s. p., Črmošnjice pri Stopičah 53 a, 8000 Novo mesto,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran