018-303/2009 Gimnazija Jesenice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) v senatu članice mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila "Čiščenje prostorov Gimnazije Jesenice v obdobju od 01.09.2009 do 31.08.2012 oziroma za dobo 36 mesecev od podpisa pogodbe", vodenega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Laser Bled, d.o.o., Vurnikova ulica 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška pisarna Csipö in Kozamernik, o.p., d.n.o., Cesta Staneta Žagarja 27, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Gimnazija Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.1.2010 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 25.11.2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 2.500,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26.7.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Čiščenje prostorov Gimnazije Jesenice v obdobju od 01.09.2009 do 31.08.2012 oziroma za dobo 36 mesecev od podpisa pogodbe". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 6214/2009.

Dne 13.11.2009 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Celovite storitve, d.o.o., Ulica Eve Lovše 19, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja še, da je naročnik vlagateljevo ponudbo (po izvedeni dopolnitvi) označil kot popolno, pa tudi, da je vlagatelj k svoji ponudbi priložil še samostojno lastno izjavo, na kateri je ponudil "dodatni 2% popust od najnižje posredovane ponudbe". Tako ponujenega popusta naročnik ni mogel sprejeti, saj bi s tem kršil določila lastne razpisne dokumentacije in Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik je zato upošteval vlagateljevo ponudbeno ceno iz osnovne ponudbe, ta pa je bila po ugodnosti posledično na drugem mestu.

Z vlogo z dne 25.11.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi.
V obrazložitvi zahtevka vlagatelj navaja, da je naročnik s tem, ko je zavrnil s strani vlagatelja ponujeno ceno (s popustom) ravnal nepravilno in v nasprotju z ustaljeno prakso. Vlagatelj izpostavlja, da je bilo edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe najnižja cena, ki jo je sam tudi ponudil. Ponudil je namreč ceno 108.000,00 EUR, pri čemer je obenem in pravočasno ponudil tudi 2% popust, zaradi česar je njegova ponudba brez dvoma najnižja. S tem ko je naročnik primerjal ceno izbranega ponudnika in vlagateljevo ceno brez popusta, je ravnal nepravilno. Po vlagateljevem mnenju njegova ponudba v vsakem primeru vsebuje dovolj podatkov, da se da določiti ponudbeno ceno, in sicer tudi v primeru interpretacije njegove ponudbe, kot jo podaja naročnik v obrazložitvi odločitve, kjer navaja, da je vlagatelj popust ponudil na ponudbeno ceno najnižje ponudbe. Napačno je stališče naročnika, da bi lahko šele po postopku izbire najugodnejšega ponudnika konkretiziral vlagateljev popust, s čemer bi kršil določbe ZJN-2. Tudi v tem primeru je ceno namreč mogoče določiti, ta pa je v vsakem primeru najnižja, zato bi moral biti vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik. Vlagatelj opozarja še na napačno navajanje številke objave popravka razpisne dokumentacije na Portalu javnih naročil, zaključuje pa z ugotovitvijo, da je naročnik ravnal tudi v neskladju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj glede na to, da ni izbral ekonomsko najugodnejšega ponudnika, ni zagotovil gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom z dne 16.12.2009, s katerim je tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.
V obrazložitvi dokumenta naročnik predstavlja potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila, nato pa navaja, da vlagatelj v obrazec predračuna, ki je bil del razpisne dokumentacije postopka, ni vnesel popusta na ponudbeno ceno, temveč je popust ponudil v obliki samostojne lastne izjave, in sicer je ponudil "dodatni 2% popust od najnižje posredovane ponudbe". Naročnik s tem v zvezi opozarja na določbe razpisne dokumentacije, skladno s katerimi mora biti ponudba sestavljena z vpisom zahtevanih podatkov v obrazce, ki so del razpisne dokumentacije, ter na zahtevo po tem, da mora biti cena formirana s ponudbenim predračunom, sestavljenim na priloženih popisih, z vnosom ponudbenih cen na enoto, brez korektur popisov in količin. Naročnik poudarja, da vlagatelj popusta ni ponudil na obrazcu ponudbenega predračuna, ter da se ponujeni popust ne nanaša na njegovo ponudbeno ceno, temveč na ponudbeno ceno najnižje posredovane ponudbe. Tako ponujenega popusta naročnik ni mogel in smel sprejeti, saj bi s tem kršil določila razpisne dokumentacije in ZJN-2. Naročnik izpostavlja tudi, da bi v primeru, če bi upošteval vlagateljev ponujeni popust, s tem dovolil naknadno znižanje vlagateljeve ponudbene cene, saj bi moral najprej izvesti postopek izbire najugodnejše ponudbe, šele potem pa bi lahko konkretiziral vlagateljev popust. Glede na navedeno je naročnik upošteval vlagateljevo ponudbo, kot je razvidna iz obrazca 4.9 ponudbene dokumentacije in ki je bila predstavljena tudi na javnem odpiranju ponudb. Naročnik navaja še, da je vlagateljeva izjava glede ponujenega popusta nedvoumna - ta je bil podan v višini 2% "od najnižje posredovane ponudbe". Izpostavlja tudi, da je vlagateljevo stališče, da bi moral upoštevati ponudbeno ceno s podanim popustom, nesprejemljivo in kaže na nerazumevanje postopka javnega odpiranja ponudb, v katerem je potrebno predstaviti ponudbeno ceno vsakega ponudnika posebej, ta pa mora biti zapisana jasno in nedvoumno. Edina ponudbena cena vlagatelja, s katero je naročnik razpolagal v trenutku odpiranja ponudb, je bila ponudbena cena 108.000,00 EUR, zapisana v obrazcu 4.9 ponudbene dokumentacije, in pa njegova lastna izjava glede popusta, ki pa v trenutku odpiranja ponudbe vlagatelja ni bila znana.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18.12.2009 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je od naročnika zahteval tudi fizično vročitev odločitve o zahtevku za revizijo.

Dne 21.12.2009 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo "Zahtevek za revizijo", ki jo gre po vsebini šteti za zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka neposredno pred Državno revizijsko komisijo (zaradi molka naročnika - drugi odstavek 16. člena ZRPJN).

V prilogi dopisa, prejetega dne 24.12.2009 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj svoj revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo nadaljeval z vlogo z dne 18.12.2009, podano na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN, kasneje pa še z vlogo z dne 21.12.2009, podano na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je revizijski postopek, voden na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 25.11.2009, pred Državno revizijsko komisijo nadaljeval že na podlagi vlagateljeve vloge z dne 18.12.2009, zato je vlagateljeva vloga z dne 21.12.2009 brez pravnih učinkov.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev revizijski zahtevek.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti vodenja predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal napačno, ko je pri primerjavi ponudbenih cen prispelih ponudb upošteval ponudbeno ceno njegove ponudbe brez popusta.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v postopku kot edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe določil najnižjo ceno za opravljanje razpisanih storitev (razdelek 1.12.17 razpisne dokumentacije). Z vpogledom v razpisno dokumentacijo gre ravno tako ugotoviti, da je naročnik v tej določil, da mora biti cena ponudbe formirana s ponudbenim predračunom, sestavljenim na priloženih popisih, z vnosom ponudbenih cen na enoto brez korektur popisov in količin, kot tudi, da mora ponudbena cena vsebovati morebitne popuste (razdelek 1.12.16 razpisne dokumentacije). V okviru razpisne dokumentacije je naročnik predvidel tudi obrazec št. 4.9 "Predračun", na katerem je predvideno tudi polje za vnos popusta.
Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je bil v okviru te med drugim predložen izpolnjen obrazec predračuna ("Predračun št. 464/2009"), na katerem je vlagatelj navedel ponudbeno ceno 90.000,00 EUR brez DDV oziroma 108.000,00 EUR z DDV. Na obrazcu predračuna je vlagatelj polje za vpis popusta pustil prazno - popusta na ponudbeno ceno na tem obrazcu torej ni ponudil. V okviru vlagateljeve ponudbe pa je bil poleg tega predložen tudi dokument "Izjava", in sicer z naslednjo vsebino: "Podjetje LASER BLED, d.o.o., Vurnikova ulica 2, 1000 LJUBLJANA, izjavlja, da ponuja še dodatni 2% POPUST od najnižje posredovane ponudbe ZA ČIšČENJE POSLOVNIH PROSTOROV GIMNAZIJE JESENICE, JN 6591/2009".

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj navedenega dejanskega stanja zadeve ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddal nepopolno ponudbo.

Vpogled v vlagateljevo ponudbo nedvomno potrjuje, da vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni oddal ponudbe v višini 90.000,00 EUR brez DDV oziroma 108.000,00 EUR z DDV, temveč da je na navedeni znesek, ki ga je sicer kot ponudbenega vnesel v obrazec predračuna, ponudil še popust. Ta je bil sicer ponujen na posebnem dokumentu in ne na obrazcu predračuna, kar pa bi bilo mogoče šteti za formalno pomanjkljivost ponudbe. Posledično gre ugotoviti, da je bilo ravnanje naročnika, ki je pri vrednotenju vlagateljeve ponudbe upošteval ponudbeno vrednost vlagateljeve ponudbe kot izhaja iz obrazca predračun, to je ponudbeno vrednost brez popusta, kot utemeljeno zatrjuje vlagatelj, dejansko nepravilno.

Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da iz vlagateljeve ponudbe končna ponudbena vrednost ne izhaja. Kot je že bilo pojasnjeno, je vlagatelj na v predračunu navedeno ponudbeno ceno ponudil popust, ki ni bil podan v razmerju do njegove ponudbene cene, temveč (glede na besedilo izjave, v katerem je bil popust podan, povsem nedvoumno) v razmerju do ponudbene cene "najnižje posredovane ponudbe". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tak način podajanja ponudbene cene neskladen s pravili javnega naročanja - njegov sprejem bi namreč pomenil, da v primeru, ko bi vsi ponudniki svoje ponudbene cene oblikovali zgolj s sklicevanjem na ponudbene cene drugih ponudb, ne bi bilo mogoče določiti ponudbene cene nobene od prejetih ponudb. Prav tako je potrebno ugotoviti, da se v primeru določitve ponudbene cene na način, kot je to storil vlagatelj, ta tekom postopka pregledovanja ostalih prispelih ponudb spreminja, odvisna je od morebitnega umika prispelih ponudb, njihove nepopolnosti itd., kar pa je v neskladju z določili drugega odstavka 78. člena ZJN-2, ki spreminjanje ponudbene cene v oddani ponudbi prepoveduje. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da v vlagateljevi ponudbi končna ponudbena cena ni določena, vlagateljeva ponudba pa je posledično nepopolna, pri čemer njena pomanjkljivost ni zgolj formalna (odprava te pomanjkljivosti bi namreč pomenila spreminjanje ponudbene cene, kar bi bilo v neskladju z že omenjenimi določili drugega odstavka 78. člena ZJN-2). Predmetno javno naročilo posledično ni moglo in smelo biti oddano vlagatelju, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja (med katere sodijo tudi navedbe o zatrjevani negospodarnosti postopka) pa niso utemeljene.

Ker vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku razlogov, ki bi narekovali z njegove strani predlagano razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ne izkazuje, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 25.11.2009 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 23. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 2.500,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 8.1.2010



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Gimnazija Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1, Jesenice,
- Odvetniška pisarna Csipö in Kozamernik, o.p., d.n.o., Cesta Staneta Žagarja 27, Kranj,
- Celovite storitve, d.o.o., Ulica Eve Lovše 19, Maribor,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran