018-297/2009 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila za izdelavo cevne zračne pošte na CP Vransko in CP Tepanje in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PROTON-LOK d.o.o., Ozare 23, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.01.2010

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, št. 000529/2009, z dne 11.11.2009.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 700,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 13.10.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je k oddaji ponudb povabil štiri ponudnike, predmetno javno naročilo pa objavil tudi na svoji spletni strani. Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila, št. 000529/2009, z dne 11.11.2009, vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju VIPTRONIK, d.o.o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 16.11.2009 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila izdal dne 17.11.2009.

Vlagatelj je dne 20.11.2009 zahteval od naročnika, da mu omogoči vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Vpogled je bil opravljen dne 25.11.2009, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 26.11.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil temeljne določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2), saj mu je moral, še pred začetkom postopka oddaje predmetnega javnega naročila, poslati ponudbo s specifikacijo opreme, materiala in dela ter dopolnjeno ponudbo - razširitev sistemov cevne zračne pošte. Kot zatrjuje vlagatelj, mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznanje in sorazmernost zahtev glede na predmet naročila. Vlagatelj še poudarja, da mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo takšno diskriminacijo ponudnikov, pri kateri je možno pridobljene podatke uporabiti v škodo ponudnikov. Vlagatelj navaja, da znaša razlika med cenama, ki sta ju ponudila z izbranim ponudnikom le 246 EUR v prid slednjega.
Vlagatelj navaja, da je na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da ga je naročnik izbral v nasprotju s postavljenimi tehničnimi specifikacijami in drugimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Kot zatrjuje vlagatelj, izbrani ponudnik ni predložil nobene tehnične specifikacije. Ker iz ponudbe izbranega ponudnika tudi ne izhaja, da izpolnjuje "druge zahteve" (kot na primer specifikacija opreme, tehnični opis, tehnološka usposobljenost glede na predložene reference), še zatrjuje vlagatelj, ga je naročnik izbral nezakonito oziroma ga izbral celo z notranjo informacijo v povezavi z merilom najnižja cena (vlagatelj ponovno izpostavlja minimalno razliko v cenah, ki sta ju ponudila z izbranim ponudnikom).
Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik v predmetnemu postopku zbiranja ponudb ni bil pozvan k oddaji ponudbe, kar dodatno kaže na netransparentnost pri izvedbi naročila.
Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavi, in izbere ponudnika skladno z veljavnimi predpisi. Vlagatelj zahteva povrnitev revizijskih stroškov, in sicer 700 EUR za revizijsko takso in 150 EUR za materialne stroške.

Naročnik je s sklepom, z dne 03.12.2009, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik navaja, da je v skladu z 69. členom ZJN-2, pred začetkom predmetnega postopka, v zvezi z razpisano storitvijo opravil strokovni dialog s potencialnimi ponudniki, med drugim tudi z vlagateljem. Tako pridobljene podatke, nadaljuje naročnik, je uporabil zgolj kot koristne informacije za pripravo kvalitetne razpisne dokumentacije.
Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ponudbeno ceno in predložil Izjavo št. 2. Kot zatrjuje naročnik, potrjenih tehničnih specifikacij ni zahteval, saj so morali ponudniki v zvezi s tem zgolj potrditi, da v celoti razumejo in sprejemajo razpisno dokumentacijo kot izhaja iz Izjave št. 2 (Sprejemanje vsebine razpisne dokumentacije). Izbrani ponudnik, nadaljuje naročnik, je Izjavo št. 2 potrdil in podpisal, iz česar izhaja, da bo predmetno javno naročilo izvedel v skladu s tehničnimi specifikacijami.
Naročnik še navaja, da je v skladu z 28. točko 2. člena ZJN-2 k oddaji ponudb povabil štiri ponudnike (in sicer vlagatelja, podjetje Miktra d.o.o., Muta, podjetje Experto International d.o.o., Hoče in podjetje Bioform DNS d.o.o., Trzin) poleg tega pa je predmetno javno naročilo objavil tudi na svoji spletni strani (www.dars.si), s čimer je omogočil še večjo transparentnost.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 07.12.2009, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 08.12.2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 14.12.2009 od naročnika zahtevala naj ji odstopi še vlagateljevo ponudbo in ponudbo podjetja MIKTRA d.o.o., Muta, povabila k oddaji ponudb (za vse ponudnike, ki so bili povabljeni k oddaji ponudb) in vso dokumentacijo (korespondenco) med naročnikom in ponudniki, s katerimi je bil voden strokovni dialog, skupaj z vsemi prilogami.

Državna revizijska komisija je dne 16.12.2009 prejela obe zahtevani ponudbi, Povabilo k oddaji ponudb in Uradni zaznamek za izdelavo zračne pošte za CP Tepanje in CP Vransko, z dne 16.09.2009. Predstavnica naročnika je Državni revizijski komisiji dne 18.12.2009 zatrdila, da se strinja z vsemi vlagateljevimi prilogami, ki jih je priložil zahtevku za revizijo ter se hkrati zavezala, da bodo vso zahtevano dodatno dokumentacijo odstopili dne 21.12.2009. Državna revizijska komisija je dne 21.12.2009 prejela dopis naročnika, s katerim jo je obvestil, da je strokovni dialog s podjetjema Miktra d.o.o., Muta in Bioform DNS d.o.o., Trzin potekal po telefonu, z vlagateljem pa preko elektronske pošte. Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil še informativne ponudbe za izdelavo cevne pošte za CP Vransko in za CP Tepanje, ki jih je (po elektronski pošti) prejel od vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da mu je moral, še pred pričetkom postopka oddaje predmetnega javnega naročila, posredovati ponudbo s specifikacijo opreme, materiala in dela, naročnik pa naj bi tako pridobljene podatke uporabil v njegovo škodo. Vlagatelj tudi zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna (v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) ter navaja, da izbrani ponudnik ni bil povabljen k oddaji ponudbe.

ZJN-2 v 69. členu (strokovni dialog) določa, da lahko naročnik " ... pred začetkom postopka javnega naročanja z gospodarskimi subjekti izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence".

Naročnik se lahko znajde v polažaju, ko pri naročanju blaga storitve in/ali gradnje ne razpolaga z zadostnim strokovnim znanjem. V takšnih primerih lahko naročnik od gospodarskih subjektov pridobi potrebne strokovne napotke in podatke o tehnologijah, inovacijah ter druge strokovne informacije (v zvezi s tehničnimi specifikacijami, različnimi tehničnimi rešitvami, prednostmi in slabostmi določenega blaga, okoliščinami, ki so običajne pri izdelkih in storitvah določenega cenovnega razreda â??), ki se nanašajo na konkretno storitev, blago in/ali gradnjo ter tako pridobljene nasvete upošteva pri pripravi razpisne dokumentacije. Izmenjava strokovnih informacij s potencialnimi ponudniki, vodena še pred začetkom posameznega postopka oddaje javnega naročila oziroma kvalitetno pripravljena razpisna dokumentacija namreč pozitivno vplivata na vse kasnejše faze postopka oddaje javnega naročila. Uspešno vodeni strokovni dilaog torej lahko predstavlja koristno podlago za izvedbo razpisnega postopka v vseh njegovih fazah - od oblikovanja same strategije izvedbe javnega naročila in priprave razpisne dokumentacije pa vse do faze izbire najugodnejše ponudbe. Komunikacija med naročnikom in gospodarskimi subjekti se sicer lahko nanaša tudi na pridobivanje finančnih podatkov, v kolikor so le-ti povezani z določenimi strokovnimi vprašanji, ni pa naročnikovo poizvedovanje, ki ga opravi v okviru strokovnega dialoga (kot so to morda zmotno predstavlja naročnik), namenjeno samemu formiranju ponudb oziroma ponudbi cen s podrobno specifikacijo ponujene opreme, materiala in dela.

V obravnavanem primeru je naročnik, kot navaja tudi sam, strokovni dialog vodil s tremi ponudniki. Z dvema zgolj "ustno (oziroma po telefonu)", edino vlagatelj pa mu je moral poslati tako imenovane "informativne ponudbe", ki so vsebovale vse podrobnosti v zvezi z razpisano storitvijo, vključno s cenami za vse postavke (materiala, opreme in dela). Pregled dokumentacije pokaže, da so naročnika v zvezi z opravljenimi poizvedovanji zanimale izključno oziroma zlasti cene razpisane storitve. Iz Uradnega zaznamka za izdelavo zračne pošte za CP Tepanje in CP Vransko, z dne 16.09.2009, namreč izhaja, da so bili opravljeni informativni razgovori po telefonu s predstavnikom vlagatelja ter s predstavnikoma podjetja Bioform DNS d.o.o., Trzin in podjetja Miktra d.o.o., Muta. Kot dalje izhaja iz predmetnega dokumenta, je naročnik vsem trem podjetjem "predstavil svoje zahteve glede načina prenosa zračne pošte iz cestninskih kabin v upravne stavbe CP Tepanje in CP Vransko", ponudniki pa so mu "zagotovili ureditev celovitega sistema razvejane zračne pošte za varen prenos denarja" oziroma "celovito izdelavo zračne pošte na obeh cestninskih postajah", in sicer "po cenah 39.000,00 EUR, 45.500,00 EUR in v znesku ca 35.000.00 EUR". Le vlagatelj pa se je dogovoril z naročnikom, da mu bo "poslal tudi ponudbo v pisni obliki v znesku cca 35.000.00 EUR".

Naročnik strokovnih informacij očitno sploh ni potreboval (naročnik je enako javno naročilo, in sicer za CP Log, razpisal leta 2008), temveč je od potencialnih ponudnikov želel pridobiti zagotovilo o tem, da so se pripravljeni odzvati na njegovo povpraševanje ter zlasti podatke o cenah za razpisano storitev. Čeprav naj bi bil strokovni dialog, kot izhaja iz Uradnega zaznamka, z dne 16.09.2009, opravljen v mesecu septembru 2009, pa iz odstopljene dokumentacije izhaja, da se je elektronska komunikacija med vlagateljem in naročnikom pravzaprav pričela že pet mesecev pred tem, saj je vlagatelj prvi tako imenovani "informativni ponudbi" (ločeno za CP Tepanje in CP Vransko) s podrobno specifikacijo opreme, materiala, dela in s ponudbo vseh cen posredoval naročniku že 16.04.2009, "dopolnjeni ponudbi" pa v mesecu septembru 2009, in sicer prav tako s podrobno specifikacijo opreme, materiala, dela in s ponudbo vseh cen. Naročnik je torej (le) z vlagateljevo detajlno ponudbo cen vseh postavk razpolagal že pet mesecev pred sprejemom sklepa o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, le-ta pa se je s tako imenovanima "dopolnjenima ponudbama" ni bistveno spremenila (oziroma se je spremenila na zahtevo naročnika oziroma iz razloga, povečanih kapacitet posameznih postavk opreme in/ali materiala). Ena izmed različic tako imenovanih "dopolnjenih informativnih ponudb" (in sicer tako za izdelavo zračne pošte za CP Tepanje kot tudi za izdelavo zračne pošte za CP Vransko) pa v popolnoma enaki višini cene in s popolnoma enakimi postavkami predstavlja tudi jedro vlagateljeve ponudbe v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, torej ponudbe, v kateri ponujena cena odstopa le za 246,02 EUR v prid cene, ki jo je ponudil izbrani ponudnik (izbrani ponudnik je ponudil ceno v višini 34.748,27 EUR z DDV, vlagatelj pa ceno v višini 34.994,29 EUR z DDV).
Naročnik je podrobne informacije o cenah vseh postavk razpisane storitve sklenil pridobiti zgolj od vlagatelja, medtem, ko se je pri ostalih dveh potencialnih ponudnikih zadovoljil z njunima izjavama o tem, da mu nudita celovit sistem razpisane storitve in z "ustno" sporočenima informativnima cenama (kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, je naročnik komuniciral s tremi ponudniki, ki so oddali ponudbe v predhodno končanem razpisnem postopku za izdelavo cevne zračne pošte na CP Log, v katerem je daleč najcenejše ponudbo oddal prav vlagatelj - takrat izbrani ponudnik). Državna revizijska komisija na tem mestu še ugotavlja, da je komunikacija naročnika s potencialnimi ponudniki tudi sicer izredno pomanjkljivo dokumentirana, saj razen skopega Uradnega zaznamka, z dne 16.09.2009 v zvezi s tem obstajajo le še različne verzije vlagateljevih "informativnih ponudb".

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, naročnik v obravnavanem primeru ni vodil strokovnega dialoga v smislu 69. člena ZJN-2, s čimer se je pri vlagatelju upravičeno vzbudil dvom v enakopravno obravnavo ponudnikov oziroma vtis, da za podatke o njegovih cenah iz informativnih ponudb ni vedel samo naročnik. Dvom vlagatelja v naročnikovo enakopravno obravnavo prejetih ponudb je v konkretnem primeru še toliko bolj upravičen, saj je razlika v cenah, ki sta jo ponudila vlagatelj in izbrani ponudnik (ki je edini izmed sodelujočih ponudnikov oddal ponudbo na podlagi objave predmetnega javnega naročila na spletni strani naročnika) znaša le 246,02 EUR (edino merilo za ocenitev ponudb pa je v obravnavanemu primeru zgolj najnižja cena - točka II.4 Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe), sama komunikacija med naročnikom in potencialnimi ponudniki pa je tako pomanjkljivo dokumentirana, da je mogoče o naročnikovih zahtevah, ki naj bi jih "ustno" posredoval sodelujočim gospodarskim subjektom, zgolj ugibati.
Iz navedenih razlogov se je potrebno strinjati z vlagateljem v tem, da je naročnik s svojim postopanjem posegel tudi v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), ki od naročnika (med drugim) zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja in da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov.

Opisano ravnanje naročnika pa bi bilo lahko vprašljivo tudi v obrnjeni situaciji. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi mu (v primeru, če bi bila izbrana vlagateljeva ponudba) ostali sodelujoči ponudniki očitali, da je bil vlagatelj preferiran iz razloga, ker je bil deležen (naj)večje pozornosti naročnika oziroma edini, s katerim je naročnik komuniciral "preko elektronske pošte" in kateremu je naročnik tako rekoč omogočil, da je formiral bistveni del ponudbe že pet mesecev pred uradnim začetkom postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Ker ugotovljene nepravilnosti ni mogoče sanirati drugače kot le z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija preostalih očitkov vlagatelja ni obravnavala, saj tudi morebitna utemeljenost slednjih ne bi mogle v ničemer vplivati na odločitev v tej revizijski zadevi. Ker pa je Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo omejena na vlagateljev zahtevek za revizijo oziroma na predlog odločitve, ki ga le-ta vsebuje (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), je ob ugotovljenem dejanskem stanju, v mejah revizijskega zahtevka odločila kot izhaja iz druge točke izreka tega sklepa. Dokončno odpravo ugotovljene nepravilnosti bo torej moral izvesti naročnik sam (z zaključkom postopka brez oddaje javnega naročila).

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini 700,00 EUR za plačilo revizijske takse in 150 za materialne stroške.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava stroške v višini 700,00 EUR, nastale s plačilom takse za revizijski postopek. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava priglašenih materialnih stroškov, saj vlagatelj predmetne stroškovne postavke ni specificiral niti njihovega nastanka oziroma višine ni z ničemer utemeljil.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 700,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 04.01.2010



Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:

- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje
- PROTON-LOK d.o.o., Ozare 23, Slovenj Gradec
- VIPTRONIK, d.o.o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran