018-302/2009 VIZ Vrtec Mavrica Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "storitve čiščenja 2009/2012", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Job Service s.r.o., Trieda SNP 83, Košice, Slovaška, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Gregor Velkaverh, Ferrarska ulica 12, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VIZ Vrtec Mavrica Izola, Ulica osvobodilne fronte 15, Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.12.2009

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 11.11.2009. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 1550 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.10.2009 sprejel sklep, da se predmetno javno naročilo "storitve čiščenja 2009/2012" izvede po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil, dne 26.10.2009, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN8863/2009. Dne 11.11.2009 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo EES Sistemi d.o.o., Leskoškova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 27.11.2009, vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi, da se njegova ponudba kot nepravilna izloči iz nadaljnje obravnave iz razloga, da bi morala zavarovalna polica veljati že ob uri in datumu za oddajo ponudb, in sicer z dnem 9.11.2009 ob 9h. Vlagatelj v zvezi z navedenim zatrjuje, da je v 8. točki razpisne dokumentacije in v 16. členu Pogodbe-storitev čiščenja nesporno določen rok izvedbe storitev čiščenja od 1.12.2009 do 30.11.2011. Po vlagateljevih navedbah je bil s strani naročnika pozvan k dopolnitvi ponudbe, in sicer da do dne 10.11.2009 do 12. ure dostavi naročniku dokazilo o zavarovanju storitev z veljavnostjo najmanj od 9.11.2009. Vlagatelj zatrjuje, da je naročniku pravočasno dostavil zavarovalno polico z veljavnostjo od 9.11.2009 od 24 ure dalje, torej z veljavnostjo, kot je to zahteval naročnik v pozivu. Po vlagateljevih navedbah v teoriji ločimo formalni, materialni in tehnični začetek oz. konec zavarovalnega razmerja. Formalni začetek zavarovanja je, ko stranki skleneta zavarovalno pogodbo. Vlagatelj meni, da je moral imeti ponudnik ob izteku roka za oddajo ponudb (9.11.2009 ob 9.00 uri) sklenjeno zavarovalno pogodbo, ter le-to s predložitvijo fotokopije zavarovalne police izkazati. V konkretnem primeru po zatrjevanju vlagatelja je nesporno, da je imel do 9.11.2009 ob 9.00 uri veljavno sklenjeno zavarovanje za primer povzročitve škode. Naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni postavil posebne zahteve glede začetka učinkov zavarovanja. Po prepričanju vlagatelja je razpisno dokumentacijo mogoče razumeti, da mora biti najkasneje do roka za predložitev prijav sklenjena zavarovalna polica, zahtevano kritje pa najkasneje od 30.11.2009 od 24 ure dalje. Skladno z 8. točko razpisne dokumentacije in 16. členom Pogodbe je kot prvi dan izvajanja storitev čiščenja 1.12.2009 in šele takrat bi lahko ponudnik povzročil škodni primer. Glede na navedeno je po vlagateljevem prepričanju njegova ponudba z začetkom materialne veljavnosti zavarovanja 9.11.2009 ob 24.00 uri primerna in skladna s pogoji razpisne dokumentacije. Vlagatelj ugovarja, da naročnik v nasprotju z določbami ZJN-2 širi pogoje za pravilnost ponudbe, češ da bi glede na zahteve iz razpisne dokumentacije bilo mogoče upoštevati zavarovalno polico vlagatelja le, če bi veljala že ob uri in datumu za oddajo ponudb, to je z dnem 9.11.2009 ob 9.00 uri. Vlagatelj predlaga, da naj se zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, ter vlagateljevo ponudbo obravnava kot pravilno in na podlagi kriterijev in meril odloči o najboljšem ponudniku ter mu povrne potrebne stroške postopka.

Naročnik je dne 14.12.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik v tem zvezi pojasnjuje, da vlagatelj v svoji ponudbi ni priložil kopije zavarovalne police, še več, v svoji ponudbi je na obrazcu ponudbe navedel, da nima sklenjenega zavarovanja in da bo le-to sklenil v primeru, če bo izbran kot najugodnejši ponudnik, kar je tudi potrdila predstavnica vlagatelja na javnem odpiranju z ustno pripombo. Slednja je zatrdila, da bo navedeno dejstvo še preverila, zaradi česar je naročnik vlagatelja v nadaljevanju tudi pozval k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj je dne 10.11.2009 do 12. ure predložil fotokopijo zavarovalne police z veljavnostjo od 9.11.2009 do 24. ure dalje. Naročnik v nadaljevanju zatrjuje, da vlagatelj kljub ugotovitvi, da naročnik v svoji odločitvi, z dne 11.11.2009 ne navaja nobenih razlogov, zaradi katerih naj bi bila njegova ponudba nepravilna, zakonske možnosti po dodatni obrazložitvi ni izkoristil. Naročnik sicer vlagatelju pritrjuje, da v razpisni dokumentaciji ni bilo nikjer eksplicitno navedeno, od kdaj do kdaj naj bi ponudnik imel sklenjeno zavarovanje, vendar pa glede na navedeno zahtevo razpisne dokumentacije naročnik navaja, da so ponudniki morali imeti sklenjeno zavarovanje z materialnim kriterijem že ob datumu in uri, določeni za oddajo ponudb. Prav tako naročnik pritrjuje, da v razpisni dokumentaciji ni postavil posebne zahteve glede začetka učinkovanja zavarovanja, je pa postavil zahtevo, da mora ponudnik v ponudbi predložiti fotokopijo zavarovalne police oz. sklenjene zavarovalne pogodbe kot pogoj za popolno ponudbo. Naročnik v nadaljevanju navaja, da je potrebno pogoj v razpisni dokumentaciji v zvezi z zavarovanjem razumeti v smislu, da mora biti zahtevano kritje zavarovalne police urejeno najkasneje do dneva in ure za predložitev ponudbe. Vlagatelj po naročnikovem zatrjevanju ni izkazal skrbnosti dobrega gospodarja, saj ni natančno vpogledal v razpisno dokumentacijo in z njo določene pogoje, poznavanje le-te pa je bilo ključno za izdelavo popolne ponudbe. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 15.12.2009, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 16.12.2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 21.12.2009, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 28.12.2009 na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN od Zavarovalnice Triglav d.d. zahtevala predložitev Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti, na podlagi katerih je bila sklenjena sporna zavarovalna polica.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je vlagateljeva ponudba nepravilna iz razloga, ker predložena zavarovalna polica ni učinkovala že v roku, določenem za prejem ponudbe.

Po pregledu celotne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, vpogleda v vlagateljevo ponudbo, vpogled v Splošne pogoje za zavarovanje odgovornosti Zavarovalnice Triglav d.d., je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) pojem nepravilne ponudbe definira v 17. točki 1. odstavka 2. člena ZJN-2, v kateri je nepravilna ponudba določena kot tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.

Pri tem gre ugotoviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na 11. strani postavil zahtevo, da mora imeti ponudnik opravljanje storitev čiščenja zavarovano za primer nastanka škode na premičninah in nepremičninah naročnika. Ponudniki morajo v svoji ponudbi kot dokaz priložiti fotokopijo zavarovalne police.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo v obravnavanem primeru ugotavlja, da je bil 9.11.2009 ob 9 uri določen rok za prejem ponudbe in da so v roku pravočasno prispele tri ponudbe, med drugim tudi vlagateljeva ponudba. Med strankama je nesporno, da je naročnik po pregledu ponudb na podlagi 78. člena ZJN-2 vlagatelja pozval k predložitvi (v razpisni dokumentaciji zahtevanega) dokazila o zavarovanju storitev in da ga je vlagatelj v nadaljevanju tudi predložil. Državna revizijska komisija se pri tem ni spuščala v pravno presojo utemeljenosti takšne naročnikove dopustitve dopolnitve ponudbe, saj navedeno dejstvo ni del revizijskih navedb vlagatelja, je pa v nadaljevanju presojala izpolnjevanje razpisnih zahtev s strani vlagatelja. Naročnik je namreč presodil, da vlagatelj ne izpolnjuje naročnikovih razpisnih zahtev, ker bi po njegovem zatrjevanju predložena zavarovalna polica morala učinkovati že ob uri in datumu za oddajo ponudbe, in sicer z dnem 9.11.2009 ob 9 uri, zaradi česar je vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija takšni naročnikovi presoji ni sledila. Na podlagi vpogleda v sklenjeno zavarovalno polico, št. 0174109237, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila slednja sklenjena 9.11.2009, učinkovati pa je pričela 9.11.2009 ob 24. uri. Vendar pa je v obravnavanem primeru med strankama nesporno, da naročnik v zgoraj omenjeni zahtevi razpisne dokumentacije ni določil trenutka učinkovanja zavarovanja, marveč je le na splošno določil, da mora imeti ponudnik opravljanje storitev čiščenja zavarovano za primer nastanka škode. Pri tem gre upoštevati vlagateljevo zatrjevanje, da lahko zavarovalni primer nastopi šele z nastankom dogodka pri izvajanju pogodbe (ki pa v obravnavnem primeru še ni sklenjena). Na podlagi navedenega gre zaključiti, da je naročnik v obravnavanem primeru zahteval zgolj predložitev sklenjene pogodbe in je šele tekom odločanja o revizijskem zahtevku podal interpretacijo, da je na dan predložitve ponudbe poleg sklenjene zavarovalne pogodbe, zahteval tudi njeno učinkovanje. Navedeni interpretaciji pa Državna revizijska komisija ni mogla slediti. Naročnik je namreč postavil jasno zahtevo po predložitvi zavarovalne police kot dokaz, da ima ponudnik opravljanje storitev čiščenja zavarovano za primer nastanka škode na premičninah in nepremičninah naročnika, ničesar pa ni govoril o njenem učinkovanju.. Je pa na podlagi namenske razlage omenjene določbe mogoče sklepati, da je naročnik omenjeno zahtevo postavil z razlogom zavarovanja morebitnega nastanka škode na premičninah in nepremičninah naročnika v času izvedbe storitve, zaradi česar je logično, da mora zavarovalna polica v tem času tudi učinkovati. Tako ponudniku, ki sklene zavarovalno pogodbo pred rokom za predložitev ponudbe in z učinkovanjem v času izvajanja storitev, naročnikova nejasna zahteva, ki očitno omogoča različne interpretacije, po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije vlagatelju ne sme iti v škodo.
V nadaljevanju Državna revizijska komisija naročniku pritrjuje, da je naknadno dopolnjevanje ponudbe mogoče glede dejstev, ki jih ponudnik v trenutku predložitve ponudbe izpolnjuje. Vendar pa v obravnavanem primeru po presoji Državne revizijske komisije naročnik ni uspel izkazati, da vlagatelj v trenutku predložitve ponudbe (dne 9.11.2009) pred 9 uro ni imel sklenjene zavarovalne pogodbe. Vlagatelj je sicer res v ponudbi sprva navedel, da nima ustreznega dokazila o zavarovanju storitev, vendar ga je v nadaljevanju na poziv naročnika ustrezno predložil. Iz zapisnika o odpiranja ponudb ni razvidno niti, da vlagateljeva ponudba nima priložene zavarovalne police niti, da naj bi predstavnica vlagatelja izjavila, da vlagatelj nima sklenjene zavarovalne pogodbe (naročnik zaslišanje slednje kot dokaza ni niti predlagal). Prav tako tudi iz pričetka učinkovanja zavarovalne police ni mogoče sklepati, da slednja ni bila sklenjena že pred omenjenim rokom za predložitev ponudbe. Iz 20. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti Zavarovalnice Triglav d.d. (PG-odg/09-10; na podlagi katerih je bila sklenjena zavarovalna polica) namreč izhaja, da se obveznost zavarovalnice prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je od tega dne plačana prva premija. Kar pomeni, da je se začetek učinkovanja zavarovalne ne razlikuje, ali je bila sklenjena pogodba pred rokom 9 ure ali po 9 uri, določenim za predložitev ponudbe. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 212. in 215 člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji oddaje javnih naročil, mora tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, le-tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze. V obravnavanem primeru gre na podlagi navedenega ugotoviti, da naročnik ni uspel izkazati, da vlagatelj v času predložitve ponudbe ni imel sklenjene ustrezne zavarovalne pogodbe, s čimer je naročnik napačno uporabil določbo 1. odstavka 80. člena ZJN-2, s tem ko je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Pri tem je Državna revizijska komisija presodila, da omenjena kršitev nima takšne narave, da bi terjala razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, marveč razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila v obravnavanem primeru povsem zadostuje, na podlagi česar je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo vlagatelja delno utemeljen, mu mora naročnik povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Vlagatelj je priglasil stroške, in sicer za plačilo takse 2.500 EUR, sestavo revizijskega zahtevka 2.500 EUR, 20 EUR za materialne stroške vse povečano za 20% DDV.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 2.500 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 500 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20% DDV na nagrado, upoštevaje delen uspeh, vse skupaj v znesku 1550 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni, oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih. Tako Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov po postavki "materialni stroški", saj je ta postavka po višini in vsebini neobrazložena (peti odstavek 22. člena ZRPJN).

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1800 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 30.12.2009




mag. Nataša Jeršič.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- odvetnik mag. Gregor Velkaverh, Ferrarska ulica 12, 6000 Koper,
- VIZ Vrtec Mavrica Izola, Ulica osvobodilne fronte 15, 6310 Izola,
- EES Sistemi d.o.o., Leskoškova 12, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran