018-306/2009 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, članice Sonje Drozdek-šinko in članice Vide Kostanjevec kot članov senata ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "adaptacijo sobe za intenzivno terapijo v porodnišnici" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba MOLLIER d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.12.2009 soglasno

odločila:

.

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep naročnika, št. 01-166/19-09, z dne 8.12.2009.

2. Naročnik mora o zahtevku odločati v skladu z določilom 16. člena ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11.5.2009 sprejel sklep, da se predmetno javno naročilo "adaptacijo sobe za intenzivno terapijo v porodnišnici" izvede po odprtem postopku. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil, dne 15.5.2009 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN3818/2009.

Dne 3.11.2009 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 01-166/10-09, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo MEDICOENGINEERING d.o.o., Prevale 1, Trzin (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Zoper omenjeno odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 3.12.2009 vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik s sklepom kot prepoznega zavrgel.

V obrazložitvi sklepa, z dne 8.12.2009, je naročnik pojasnil, da je v skladu s 1. odstavkom 13. člena ZRPJN preveril, ali je zahtevek za revizijo pravočasen in pri tem ugotovil, da slednji ni bil vložen v zakonskem roku 10 dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila, ki je določen v 1. odstavku 12. člena ZRPJN. Po naročnikovih navedbah iz poštne povratnice izhaja, da je vlagatelj Odločitev o oddaji naročila prejel 10.11.2009, pri čemer se je rok za vložitev zahtevka za revizijo iztekel 20.11.2009, medtem ko je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil priporočeno po pošti šele dne 3.12.2009. Naročnik v nadaljevanju še pojasnjuje, da je vlagatelj pravočasno vložil zahtevo za dodatno obrazložitev in zahtevek za spremembo odločitve, katero je naročnik zaradi pomanjkanja procesne legitimacije zavrgel, na zahtevo za spremembo omenjene odločitve pa je odgovoril odklonilno. Naročnik navaja, da iz navedenega izhaja, da je vlagatelju rok za vložitev zahtevka tekel od dne 10.11.2009 in ne od prejema naročnikovega odgovora na navedeni vlogi, ki ga je vlagatelj prejel 23.11.2009. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 21.12.2009 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je naročnikova odločitev nezakonita. Vlagatelj zatrjuje, da ZRPJN za vložitev zahtevka za revizijo določa 10 dnevni prekluzivni rok, ki teče od dneva prejema odločitve o dodelitvi naročila, ZJN-2 pa daje ponudniku, ki ni bil izbran, še alternativno možnost, da se lahko po prejemu odločitve o oddaji naročila odloči, da ne vloži revizijskega zahtevka, temveč od naročnika zahteva še dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. V kolikor zahteva za dodatno obrazložitev ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove naj v roku, ki ga določi naročnik, dopolni in šele v primeru, če je ponudnik ne dopolni, jo naročnik zavrže. Ne glede na to, ali naročnik zahtevo za dodatno obrazložitev zavrne ali zavrže, pa je po vlagateljevih navedbah rok za vložitev zahtevka za revizijo podaljšan in teče od dneva prejema odgovora naročnika, saj je potek 10 dnevnega prekluzivnega roka vezan na prejem dodatne obrazložitve. Glede na to, da je vlagatelj odločitev o oddaji naročila prejel 10.11.2009 in pravočasno, to je 13.11.2009, vložil zahtevo za dodatno obrazložitev, 23.11.2009 pa prejel odgovor naročnika, da je vlagateljeva zahteva za dodatno obrazložitev zavržena, vlagatelj pojasnjuje, da je pravočasno, to je 3.12.2009 vložil zahtevek za revizijo. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijan sklep naročnika ter nadaljuje postopek po vloženem zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 29.12.2009 Državni revizijski komisiji skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vso relevantno dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja. Ta je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel iz razloga nepravočasnosti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija skladno z določbo 3. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu predlogu v pritožbi ugodila in odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba 1. odstavka 12. člena ZRPJN določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Slednji se lahko podaljša, saj določba 3. odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, z nadaljnjimi spremembami) določa, da v kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje: razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. V kolikor zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.

Med strankama je nesporno, da je naročnik dne 3.11.2009 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo je vlagatelj prejel 10.11.2009. Nato je vlagatelj na podlagi 2. odstavka 79. člena ZJN-2 v roku petih dni (13.11.2009) od naročnika zahteval spremembo odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika ter na podlagi 3. odstavka 79. člena ZJN-2 tudi dodatno obrazložitev. Naročnik je takšno vlagateljevo zahtevo po dodatni obrazložitvi zavrgel, omenjeno pobudo za spremembo odločitve pa zavrnil. Vlagatelj je naročnikovo odločitev o dodatni obrazložitvi prejel 23.11.2009 in 3.12.2009 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik v nadaljevanju kot nepravočasnega zavrgel.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ni sledila naročnikovimi razlogom za zavrženje in načinom interpretacijo zgoraj omenjene določbe, in sicer da je vlagatelju rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči od 10.11.2009, ko je prejel naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, in ne od prejema naročnikovega odgovora na zahtevo za dodatno obrazložitev (od dne 23.11.2009), ki jo je naročnik zaradi pomanjkanja procesne legitimacije zavrgel, češ da slednje naj ne bi imelo vpliva na rok za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je že večkrat odločila, da mora naročnik tudi v primeru, če meni, da že prvotna odločitev zajema vse potrebne podatke iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve obravnavati in o svoji odločitvi obvestiti vlagatelja, ta pa ima tako varovan rok za vložitev revizijskega zahtevka. Če bi Državna revizijska komisija sledila zgoraj omenjeni naročnikovi interpretaciji, bi bil ponudnik oz. vlagatelj ob vložitvi zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in njene spremembe vsakokrat v nevarnosti, da bo zamudili rok za vložitev revizijskega zahtevka. S tem pa institut dodatne obrazložitve ne bi dosegel svojega temeljnega namena, in sicer da se vlagatelj natančno seznani z razlogi za zavrnitev svoje ponudbe, na podlagi katerih lahko učinkovito izvaja svoje pravno varstvo. Poleg tega je naročnikova in vlagateljeva presoja o tem, ali odločitev o oddaji naročila že vsebuje vse podatke iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, povsem subjektivna in kot takšna težek predmet objektivne presoje o njeni opravičenosti. Zato Državna revizijska komisija kljub dejstvu, da ZJN-2 nastale situacije izrecno ne ureja, zgoraj navedeno pravno podlago interpretira tako, da je naročnik, tudi v primeru, kadar po njegovem mnenju že odločitev o oddaji naročila vsebuje obe vrsti podatkov iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, je vlagateljevo vlogo dolžan obravnavati.
Ker je naročnik vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v obravnavanem primeru dejansko obravnaval (in pri tem zapisal, da dodatne obrazložitve ne bo izdal, ker že odločitev o oddaji naročila vsebuje obe vrsti podatkov iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2) je potrebno ugotoviti, da je 10 dnevni rok za vložitev revizijskega zahtevka pričel teči od dneva prejema naročnikove odločitve v zvezi z dodatno obrazložitvijo.

V skladu s pravili o štetju rokov iz 111. in 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo tudi v postopku revizije javnih naročil, se je v obravnavanem primeru deset dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo, iztekel dne 3.12.2009. Iz drugega odstavka 111. člena ZPP izhaja, da če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Ob upoštevanju te določbe je potrebno ugotoviti, da je sporni rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči od dne 23.11.2009. Ob hkratnem upoštevanju določila iz drugega odstavka 112. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (kot že zgoraj navedeno med strankama v tem postopku ni sporno, da je vlagatelj zahtevek za revizijo oddal priporočeno po pošti dne 3.12.2009, navedeno dejstvo pa izhaja tudi iz priložene ovojnice, ki se nahaja v spisovni dokumentaciji), je potrebno ugotoviti, da je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pravočasno ter da ga je naročnik zavrgel neupravičeno.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija, skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, št. 01-166/19-09, z dne 8.12.2009. Naročnik bo moral, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN. S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 30.12.2009

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- MOLLIER d.o.o., Opekarniška cesta 3, 3000 Celje,
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana,
- MEDICOENGINEERING d.o.o., Prevale 1, 1236 Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran