018-281/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dostop do pravno informacijskega sistema in dostop do člankov v strokovnih revijah ter dostop do slovarjev" v sklopu 1: "Dostop do pravno informacijskega sistema" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TAX-FIN-LEX, d.o.o., Dunajska cesta 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.12.2009

odločila:

1. Razširitev revizijskega zahtevka, kot izhaja iz vlagateljeve vloge "Nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 16.11.2009, se zavrže kot nedopustna.

2. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 23.10.2009 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Dostop do pravno informacijskega sistema in dostop do člankov v strokovnih revijah ter dostop do slovarjev" v sklopu 1: "Dostop do pravno informacijskega sistema", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila za zagotavljanje dostopa na Pravni informacijski sistem, št. JN 47/2009" z dne 8.10.2009.

3. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 700,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.9.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Dostop do pravno informacijskega sistema in dostop do člankov v strokovnih revijah ter dostop do slovarjev". Javno naročilo je naročnik razdelil na dva sklopa, oddaja pa ga po postopku zbiranja ponudb. Vrednost predmeta javnega naročila je naročnik ocenil na 39.000,00 EUR brez DDV.

Javno naročilo je naročnik dne 11.9.2009 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo z oznako PZP 753/2009 (objava naročila po postopku zbiranja ponudb).

Do poteka roka za oddajo ponudb, ki je potekel dne 15.9.2009, je naročnik prejel vlagateljevo ponudbo za prvi sklop predmetnega javnega naročila ("Dostop do pravno informacijskega sistema"), in ponudbo ponudnika IUS Software, d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: IUS Software, d.o.o.) za oba sklopa javnega naročila.

Dne 5.10.2009 je naročnik izvedel pogajanja s ponudnikom IUS Software, d.o.o., na katerih je bilo dogovorjeno, da bo omenjeni ponudnik znižal ceno svoje ponudbe. Navedeno je omenjeni ponudnik z dopisom, ki ga je naročnik prejel dne 6.10.2009, tudi storil.

Dne 8.10.2009 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila za zagotavljanje dostopa na Pravni informacijski sistem, št. JN 47/2009" z dne 8.10.2009", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo v obeh sklopih odda ponudniku IUS Software, d.o.o.

Z vlogo z dne 13.10.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo vpogled v ponudbo ponudnika IUS Software, d.o.o. Naročnik je vlagatelju zahtevani vpogled omogočil dne 23.10.2009.

Z vlogo z dne 23.10.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem najprej izpostavlja, da odločitev o oddaji javnega naročila, v nasprotju z določbami 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), ne vsebuje obrazložitve, zakaj je bilo javno naročilo v 1. sklopu oddano družbi IUS Software, d.o.o. Prav tako v obvestilu o oddaji javnega naročila ni bil podan pravni pouk. Vlagatelj dalje zatrjuje, da je naročnik z namenom onemogočanja pravnega varstva nedopustno zavlačeval pri omogočitvi vlagateljevega vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ponudnika IUS Software, d.o.o. - naročnikovo dovolitev vpogleda, zahtevano dne 14.10.2009, je vlagatelj namreč prejel šele dne 23.10.2009 (dne 21.10.2009 po faksu). Takšno ravnanje naročnika je po vlagateljevem mnenju v neskladju s temeljnimi načeli javnega naročanja oziroma pravnega postopka. Kot naslednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku predstavlja merila, kot jih je naročnik določil za izbor najugodnejše ponudbe, ter cene, ki sta jih oba ponudnika podala v svojih ponudbah. Vlagatelj ugotavlja, da je cena ponudbe ponudnika IUS Software, d.o.o. bistveno višja od ocenjene vrednosti, hkrati pa je več kot sedemkrat višja od njegove ponudbene cene, zato opozarja na negospodarnost naročnikovega ravnanja. Vlagatelj na tem mestu zatrjuje tudi, da glede na določila razpisne dokumentacije ni mogel oddati ponudbe za 2. sklop predmetnega javnega naročila ter da je ponudnik IUS Software, d.o.o. zato lahko izkoristil svoj monopolni položaj in ponudil cene, ki so bistveno višje od cen, ki jih ponuja drugim. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da mu glede na ugotovljeno popolnost obeh ponudb in vse navedeno niso poznani razlogi, zakaj je bila ponudba ponudnika IUS Software, d.o.o. za sklop 1 izbrana kot najugodnejša. Iz navedenih razlogov vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 1 razveljavi in se pri ponovnem ocenjevanju ponudbe v tem sklopu kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 10.11.2009, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa ni ugodil niti vlagateljevi zahtevi po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej navaja, da so vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na vsebino objave oziroma razpisno dokumentacijo v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozne. Naročnik podredno pojasnjuje, da je bilo vrednost predmeta javnega naročila mogoče ugotoviti iz izbire postopka njegove oddaje. Glede navedb o neobrazloženosti odločitve o oddaji javnega naročila naročnik izpostavlja, da je imel vlagatelj možnost zahtevati dodatno obrazložitev odločitve, česar pa ni storil. Za vlagateljevo neaktivnost pa naročnik odgovornosti ne prevzema. V zvezi z navedbo, da obvestilo o oddaji naročila ne vsebuje pravnega pouka, naročnik navaja, da v primeru tega dokumenta ne gre za sklep po upravnem, sodnem ali drugem postopku, kjer je pravni pouk obvezna sestavina akta, prav tako obveznosti pravnega pouka ne določa ZJN-2. V zvezi z navedbami o dolgotrajnosti postopka omogočitve vpogleda naročnik pojasnjuje, da je vlagatelja z možnostjo vpogleda seznanil po faksu dne 21.10.2009, kar vlagatelj tudi priznava. Naročnik pojasnjuje tudi, da je naročnikova notranja organiziranost ter urejenost področja podpisovanja notranjih aktov urejena na način, ki zahteva pregled pripravljenih gradiv pred dejansko odpremo s strani več odgovornih oseb naročnika, zaradi česar je potreben določen čas. Kot slednje s tem v zvezi naročnik dodaja še, da tudi predpisi o javnem naročanju ne določajo roka, v katerem bi naročnik moral odgovoriti na zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo. Glede navedb o merilih za izbor najugodnejše ponudbe in ponudbenih cenah naročnik pojasnjuje, da je v postopku oddaje javnega naročila izbral ponudnika, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje in ponuja najnižjo mesečno ceno za predvideni obseg storitev. Glede ustreznosti vlagateljeve ponudbe naročnik ob tem navaja, da je v postopku preverjanja ustreznosti prispelih ponudb ugotovil, da vlagatelj ne more jamčiti 24-urne dostopnosti do zahtevanih vsebin in da mu ne more odgovarjati za nedelovanje oziroma nedostopnost do drugih internetnih virov, da vlagatelj s svojo ponudbo ne zagotavlja dostopa do vseh zahtevanih vsebin 1. sklopa javnega naročila, da vlagateljeva povezava med zakonskimi in podzakonskimi predpisi ni vedno zagotovljena, da ne zagotavlja zahtevanih vsebin za razglasni del Uradnega lista, in sicer za objave od leta 1991 do leta 1994 ter da ne zagotavlja popolnega kazala Poročevalca Državnega zbora od začetka izhajanja do številke 28/2006. Glede navedb o ocenjeni vrednosti javnega naročila naročnik navaja, da so si s tem povezane navedbe same s seboj v nasprotju, saj vlagatelj navaja, da mu ocenjena vrednost ni znana, nato pa, da jo izbrani ponudnik presega. Naročnik pa pojasnjuje tudi, da se je, v skladu z določili razpisne dokumentacije, z izbranim ponudnikom tudi pogajal in pri tem dosegel nižjo ceno, kot je bila prvotno ponujena. Kot slednje naročnik izpostavlja, da je vlagatelj zahteval le vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ne pa tudi v ostalo dokumentacijo javnega naročila. Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen.

Z vlogo z dne 16.11.2009 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je vlagatelj navajal nekatera nova dejstva in kršitve, ki jih v svojem revizijskem zahtevku z dne 23.10.2009 ni navajal, svoj revizijski zahtevek pa je tudi razširil, in sicer tako, da je podredno predlagal razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila v sklopu 1.

V prilogi dopisa, prejetega dne 20.11.2009, je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije je tej dne 8.12.2009 posredoval še dodatno pojasnilo in dokumentacijo v zvezi s postopkom.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v vlogi z dne 16.11.2009, s katero je zahteval nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, navajal nekatera nova dejstva in kršitve, ki jih v svojem revizijskem zahtevku z dne 23.10.2009 ni navajal, svoj revizijski zahtevek pa je tudi razširil, in sicer tako, da je podredno predlagal razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila v sklopu 1.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-411/2006, 018-201/2007, 018-127/2008, 018-147/2008, 018-004/2009 itd.) opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in kršitve, ki so bile navedene, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik torej odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev ali kršitev, predlagati novih dokazov in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, kršitvami, dokazi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija novih dejstev, in kršitev, ki jih vlagatelj navaja v svoji vlogi z dne 16.11.2009, pa jih v svojem revizijskem zahtevku z dne 24.4.2009 ni navajal oziroma predlagal, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala. Razširitev revizijskega zahtevka, kot izhaja iz vlagateljeve vloge z dne 16.11.2009, pa je Državna revizijska komisija zavrgla kot nedopustno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 1.

Iz določil drugega odstavka 19. člena ZRPJN izhaja, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. Iz določil tretjega odstavka 19. člena ZRPJN poleg tega izhaja, da v primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja Državna revizijska komisija izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.

Naročnik predmetno javno naročilo, katerega ocenjeno vrednost je v sklepu o začetku postopka določil na 39.000,00 EUR brez DDV, oddaja po postopku zbiranja ponudb.

Iz določil 28. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 izhaja, da je postopek zbiranja ponudb postopek javnega naročanja, v katerem naročnik pozove k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike, če je na relevantnem trgu zadostno število ponudnikov. Iz določil 95. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika in pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja.

Državna revizijska komisija po pregledu spisovne dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila ugotavlja, da je naročnik v postopku kršil zgoraj opredeljena določila ZJN-2 in temeljna načela javnega naročanja.

Državna revizijska komisija na podlagi spisovne dokumentacije najprej ugotavlja, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila ravnal v neskladju z določili 28. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj v postopku ni pozval predložitvi ponudb najmanj treh ponudnikov. Naročnik v pojasnilu, podanem Državni revizijski komisiji (prejetem dne 4.12.2009), navedeno dejstvo priznava, pri čemer pa navaja, da je predmetno javno naročilo v skladu z "Navodilom za objavo naročil v postopku zbiranja ponudb" št. 430-2/2009/32, ki ga je dne 10.4.2009 izdala Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, objavil na Portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da objava naročila male vrednosti na Portalu javnih naročil postopkovnih obveznosti, ki jih naročnikom v postopkih zbiranja ponudb nalaga že omenjena določba 28. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ne more nadomestiti niti se te z njo ne morejo šteti za izpolnjene. Ob zapisanem Državna revizijska komisija zgolj pripominja še, da je naročnik objavo predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil (med objavami naročil po postopku zbiranja ponudb) izvedel v petek, dne 11.9.2009, rok za sprejemanje vprašanj v zvezi z razpisno dokumentacijo je potekel v ponedeljek, dne 14.9.2009, ob 13.30 uri, rok za oddajo ponudb pa dan kasneje, t.j. v torek, dne 15.9.2009, ob 13.30 uri. Iz vsega navedenega izhaja, da je naročnik potencialnim ponudnikom za seznanitev s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, podajo morebitnih vprašanj in pripravo svojih ponudb omogočil manj kot dva delovna dneva.

Državna revizijska komisija na podlagi spisovne dokumentacije dalje ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, ker naj ne bi izpolnjevala zahtev v zvezi s predmetom javnega naročila. Državna revizijska komisija ob bok zapisanemu ugotavlja, da je ponudnik IUS Software, d.o.o., katerega ponudbo je naročnik označil za popolno in jo v obeh sklopih tudi izbral, oddal ponudbo, katere vrednost je za obdobje, za katero se oddaje predmetno javno naročilo (24 mesecev), znašala 55.777,40 EUR brez DDV in je torej za 16.777,40 EUR presegala naročnikova zagotovljena sredstva, kot jih je ta izrazil v ocenjeni vrednosti predmetnega javnega naročila v sklepu o začetku postopka oddaje tega (39.000,00 EUR brez DDV). Navkljub temu, da med elemente popolnosti ponudbe v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 sodi tudi sprejemljivost ponudbe (nesprejemljiva ponudba je v skladu z določili 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva), naročnik ponudbe omenjenega ponudnika ni označil za nesprejemljivo in za nepopolno, temveč je tega ponudnika pozval k pogajanjem. V pogajanjih, ki jih je naročnik, ponovno sledeč spisovni dokumentaciji, vodil zgolj s ponudnikom IUS Software, d.o.o. in ki so v spisovni dokumentaciji dokumentirana zgolj z nepodpisanim zapisnikom z dne 5.10.2009, je naročnik omenjenemu ponudniku omogočil spremembo ponudbene cene. Nova ponudbena cena, kot izhaja iz ponudbenega predračuna omenjenega ponudnika z dne 5.10.2009, za oba sklopa znaša 39.602,20 EUR (brez DDV). Navkljub temu, da tudi nova ponudbena cena še vedno presega naročnikova zagotovljena sredstva, kot jih je ta izrazil v ocenjeni vrednosti predmetnega javnega naročila v sklepu o začetku postopka oddaje tega, je naročnik ponudbo ponudnika IUS Software, d.o.o. ponovno štel za popolno in temu ponudniku (v nadaljevanju) tudi oddal naročilo.

Državna revizijska komisija na podlagi spisovne dokumentacije ugotavlja tudi, da je naročnik vlagatelja z dejstvom izločitve njegove ponudbe zaradi njene domnevne nepopolnosti seznanil šele v odločitvi o njegovem revizijskem zahtevku. Četudi gre s tem v zvezi pritrditi naročniku, da je imel vlagatelj možnost zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, navedeno ne more vplivati na dejstvo, da je naročnik pri izdaji odločitve o oddaji javnega naročila ravnal v neskladju z določili prvega odstavka 79. člena ZJN-2, saj svoje odločitve ni obrazložil niti ni navedel ugotovitev in razlogov zanjo.

V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila ravnal v neskladju z določili ZJN-2 in temeljnimi načeli javnega naročanja. Naročnik je s tem, kot v postopku ni pozval k predložitvi ponudb najmanj treh ponudnikov, kršil določila 28. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, z neupoštevanjem dejstva, da ponudba ponudnika IUS Software, d.o.o., presega njegova zagotovljena sredstva, kot jih je izrazil v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila, pa v neskladju z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi z določili 16. in 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Z opisanim ravnanjem je naročnik prekršil tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena ZJN-2. S spregledom nepopolnosti ponudbe ponudnika IUS Software, d.o.o., zaradi njene nesprejemljivosti, ob hkratni izločitvi vlagateljeve ponudbe zaradi domnevne nepopolnosti njegove ponudbe, je naročnik ravnal v neskladju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZRPJN. Z vodenjem postopka pogajanj brez obstoja dokumentacije o teh (edini dokument o pogajanjih je nepodpisan zapisnik) ter s tem, da odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ni obrazložil niti ni navedel ugotovitev in razlogov zanjo, pa je naročnik ravnal v neskladju z načelom transparentnosti javnega naročanja iz 8. člena ZJN-2 (s slednjim ravnanjem je naročnik kršil tudi določila prvega odstavka 79. člena ZJN-2).

Sanacija zgoraj ugotovljenih nepravilnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je možna zgolj z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila. Ker Državna revizijska komisija, skladno z določili drugega odstavka 19. člena ZRPJN, odloča v mejah zahtevka za revizijo, vlagatelj pa v svojem revizijskem zahtevku zahteva zgolj razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v 1. sklopu tega, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 23.10.2009 ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Dostop do pravno informacijskega sistema in dostop do člankov v strokovnih revijah ter dostop do slovarjev" v sklopu 1: "Dostop do pravno informacijskega sistema", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila za zagotavljanje dostopa na Pravni informacijski sistem, št. JN 47/2009" z dne 8.10.2009.

Dokončno odpravo ugotovljenih nepravilnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila bo v nadaljevanju tega moral izvesti naročnik (z zaključkom postopka brez oddaje javnega naročila).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini 700,00 EUR, za sestavo zahtevka za revizijo in posvet pri odvetniku, ter v višini 2% od navedene vrednosti, za materialne stroške, oboje povečano za 20% DDV. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev takse za revizijski postopek v višini 2.500,00 EUR.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava stroške v višini 700,00 EUR, nastale s plačilom takse za revizijski postopek.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški takse za revizijski postopek, saj za priznanje tega podlage v predpisih o javnem naročanju ni najti (zahtevo za povrnitev morebiti preveč vplačane takse lahko vlagatelj naslovi le neposredno na prejemnika takšnega vplačila). Državna revizijska komisija vlagatelju ravno tako ne priznava stroška pod postavko "sestava zahtevka za revizijo in posvet pri odvetniku", saj vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku ni izkazal zastopanja po odvetniku, tako pa tudi ne nastanka priglašenih stroškov. Kot slednje Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov po postavki "materialni stroški", saj je ta postavka po višini in vsebini neobrazložena (peti odstavek 22. člena ZRPJN).

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 700,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 16.12.2009


mag. Nataša Jeršič,
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana,
- TAX-FIN-LEX, d.o.o., Dunajska cesta 20, Ljubljana,
- IUS Software, d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran