Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-262/2009 Občina Trbovlje

    Številka: 018-262/2009-8
    Datum sprejema: 18. 12. 2009

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov, kot predsednice senata, ter članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec in člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Gradnja črpališča Ačkun in vodohran VH 600m3 s cevovodnimi povezavami" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila gospodarski subjekt GD, d. o. o., Hrastnik, Dolska cesta 9, 1430 Hrastnik, in gospodarski subjekt AGM NEMEC, d. o. o., Sedraž 3, 3270 Laško (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA TRBOVLJE, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 18. decembra 2009 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 28. septembra 2009 se ugodi na način, da se razveljavi obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot izhaja iz dokumenta "OBVESTILO O IZBIRI NAJUGODNEJšEGA PONUDNIKA", številka 430- 6/09 - 16 0401 27, izdanega dne 14. septembra 2009.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 evrov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 01. julija 2009 sprejel "SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA" oddaje javnega naročila "Gradnja črpališča Ačkun in vodohran VH 600m3 s cevovodnimi povezavami", številka 430- 6/09 - 1 0401 27 (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka), obvestilo o javnem naročilu za oddajo zadevnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, številka objave JN5349/2009, dne 03. julija 2009 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 14. septembra 2009 izdal "OBVESTILO O IZBIRI NAJUGODNEJšEGA PONUDNIKA", številka 430- 6/09 - 16 0401 27 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika), iz katerega izhaja, da se kot najugodnejši kandidat izbere IBT PIN, d. o. o., Opekarna 28a, 1420 Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

    Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 18. septembra 2009, dne 21. septembra 2009 pa je naročnik, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljevo vlogo, poimenovano "ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV", znak vlagatelja IS/1408/2009, z dne 18. septembra 2009. Dne 22. septembra 2009 je naročnik izdal "Odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev", številka 430- 6/09 - 18 0401 27, ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 23. septembra 2009.

    Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti, dne 28. septembra 2009 priporočeno (s povratnico) na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 28. septembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), v katerem predlaga izločitev izbrane ponudbe, razveljavitev obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, izbiro najugodnejše ponudbe (izmed popolnih ponudb) v skladu z javno objavljenimi merili, pa tudi, da mu naročnik povrne stroške. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
    - potrdilo banke o tem, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa, ne izkazuje zahtevanih podatkov, saj je bilo izdano skoraj mesec dni pred objavo javnega naročila, kar pa je v nasprotju z določili razpisne dokumentacije. Prav tako naj bi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, omenjenega potrdila ne predložil za vse transakcijske račune, ki jih ima odprte pri bankah, poleg tega pa naj bi potrdilo izkazovalo negativno stanje na računu na dan sestave obrazca, kakor tudi negativno povprečno stanje na računu v zadnjih treh mesecih (kar vlagatelju poraja dvom v možnost izvedbe javnega naročila);
    - naj bi osem delavcev, navedenih v izbrani ponudbi, ki naj bi fizično izvajali dela na gradbišču, za ponujeno ceno (z davkom na dodano vrednost) posla v devetih mesecih nikakor ne moglo izvesti. Vlagatelj še dodaja, da tudi kadrovska struktura v izbrani ponudbi ni ustrezna, saj na primer en strojnik ne more izvesti vseh zemeljskih izkopov in zasipov, en voznik pa ne more izvesti vseh potrebnih prevozov, poleg tega pa ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima železokrivcev in ključavničarjev;
    - ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne razpolaga z ustrezno opremo za izvedbo posla, saj v seznamu opreme ni navedel ustreznega tovornega vozila za prevoz betona (avtomešalca);
    - je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi predložil devet referenc, od katerih pa (iz razlogov, ki so navedeni v zahtevku za revizijo) nobena ne ustreza naročnikovemu pogoju.

    Naročnik je s pozivom številka 430- 6/09 - 23 0401 27, izdanim dne 30. septembra 2009, vlagatelja pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo z navedbo potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 01. oktobra 2009. Vlagatelj je naročniku dne 02. oktobra 2009 navedel potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

    Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom številka 430-6/09-28 0401 27, izdanim dne 06. oktobra 2009, zavrgel (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo). Zoper navedeni sklep je vlagatelj vložil pritožbo, kateri je Državna revizijska komisija s sklepom številka 018-241/2009-4, izdanim dne 23. oktobra 2009, ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, naročniku pa naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

    Naročnik je dne 28. oktobra 2009 izdal sklep številka 430-6/09-33 0401 27, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
    - v zvezi z zatrjevanji vlagatelja, navedenimi v prvi alineji tretjega odstavka na strani "2 od 16" obrazložitve tega sklepa, ugotavlja, da je kršitev "formalna nepopolnost ponudbe", ki ne vpliva na kriterij izbora izvajalca, dodaja, da sta predloženi potrdili obeh poslovnih bank, ki vodita transakcijska računa ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ter zaključuje, da iz potrdil izhaja, da omenjeni ponudnik v zadnjem letu (ne le v šestih mesecih) ni imel blokiranega transakcijskega računa. Naročnik tudi ugotavlja, da starost potrdila v razpisni dokumentaciji ni bila opredeljena, prav tako pa ni bilo opredeljeno, da ponudnik na transakcijskem računu ne sme imeti negativnega stanja;
    - v zvezi z zatrjevanji vlagatelja, navedenimi v drugi alineji tretjega odstavka na strani "2 od 16" obrazložitve tega sklepa, ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval navedbo kvalifikacij in izkušenj ključnih kadrov, ne pa spiska pri ponudniku zaposlenih delavcev;
    - v zvezi z zatrjevanji vlagatelja, navedenimi v tretji alineji tretjega odstavka na strani "2 od 16" obrazložitve tega sklepa, ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval navedbo glavnih podatkov o izvajalčevi opremi z navedbo glavne gradbene opreme, ki je nujno potrebna za izvajanje del. Oprema, ki izhaja iz izbrane ponudbe, po mnenju naročnika v celoti zadostuje za izvedbo zadevnega javnega naročila;
    - v zvezi z zatrjevanji vlagatelja, navedenimi v četrti alineji tretjega odstavka na strani "2 od 16" obrazložitve tega sklepa, ugotavlja, da so reference v izbrani ponudbi ustrezne.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 30. oktobra 2009, dne 02. novembra 2009 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal vlogo, poimenovano "Gradnja črpališča Ačkun in vodohrana 600 m3 s cevovodnimi povezavami - nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo", z dne 02. novembra 2009, s katero je naročniku sporočil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-6/09-36 0401 27, izdanega dne 03. novembra 2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil del dokumentacije Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-262/2009-3, izdanim dne 04. novembra 2009, pozvala, da ji nemudoma po prejemu omenjenega poziva v izvirniku odstopi celotno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila in postopka revizije oddaje tega javnega naročila. Naročnik je poziv, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, prejel dne 05. novembra 2009, dne 09. novembra 2009 pa je Državna revizijska komisija prejela dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik.

    Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika z dopisom številka 018 - 262 / 2009 - 5, izdanim dne 20. novembra 2009, obvestila o podaljšanju roka za odločitev v zadevi.

    Državna revizijska komisija je Banko Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Banka Slovenije), dne 30. novembra 2009 zaprosila za pojasnilo, pojasnilo pa je prejela dne 03. decembra 2009.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi pojasnila Banke Slovenije, je Državna revizijska komisija, v skladu s šestim odstavkom 22. člena ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz "ZAPISNIKA O JAVNEM ODPIRANJU PONUDB" številka 430-6/09-10 0401 27, z dne 06. avgusta 2009, med drugim izhaja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pravočasno prispelo šest ponudb, med njimi tudi vlagateljeva, ki je bila ob upoštevanju ponujene cene (z davkom na dodano vrednost) in najnižje cene kot merila za izbiro ponudbe (točka "IV.2.1)" obvestila o naročilu in četrti odstavek 11. člena navodil za izdelavo ponudbe) uvrščena na drugo mesto.

    V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, potrdila banke o tem, da v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa, ni predložil za vse transakcijske račune, ki jih ima odprte pri bankah.

    V 10. točki poglavja "C. Ekonomska in finančna sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe je naročnik (v povezavi z napovednim stavkom 9. člena) določil: "Naročnik bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev:" "Da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa." Kot dokazilo je naročnik zahteval "Potrdilo poslovne banke, ki vodi račun ponudnika, iz katerega izhaja, da ni imel blokiranega transakcijskega računa. Če ima ponudnik odprtih več računov, mora predložiti toliko potrdil, kot ima računov." Naročnik je
    - v zadnjem odstavku poglavja "C. Ekonomska in finančna sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe še zapisal, da bo "priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje iz 9. člena in predložili ustrezna dokazila",
    - v 10. členu navodil za izdelavo ponudbe zapisal, da morajo ponudniki "izjave predložiti na predpisanih obrazcih brez dodatnih pogojev; pripisi in dodatni pogoji ponudnikov se ne upoštevajo. Potrdila in druga dokazila so lahko v kopijah, vendar morajo odražati dejansko stanje in ustrezati vsebini originala."

    Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahajata listini (potrdili) dveh poslovnih bank, ki vodita račune ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, to je
    - poslovne banke A (v nadaljnjem besedilu: poslovna banka A),
    - poslovne banke B (v nadaljnjem besedilu: poslovna banka B).
    Iz vsebine obeh izjav (potrdil) izhaja, da sta predloženi z namenom izkazovanja izpolnjevanja pogoja po 10. točki poglavja "C. Ekonomska in finančna sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe.

    Državna revizijska komisija je z namenom, da bi ugotovila,
    - koliko računov (in katere račune) je imel ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, na dan izteka roka za oddajo ponudb (06. avgusta 2009 ob 11. uri) odprtih (pri poslovnih bankah),
    - za koliko računov (in katere račune) pri poslovnih bankah, ki vodijo račune ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je moral slednji v svoji ponudbi predložiti potrdila, iz katerih izhaja, da ti transakcijski računi niso blokirani (ponudnik, ki ima odprtih več računov, je namreč moral predložiti toliko potrdil, kot ima računov),
    vpogledala na spletno stran Banke Slovenije (http://www.bsi.si/), "Poizvedovanje po transakcijskih računih pravnih oseb, podjetnikov in zasebnikov", za posredovanje omenjenega podatka pa je zaprosila tudi Banko Slovenije. Na podlagi vpogleda na omenjeno spletno stran je Državna revizijska komisija ugotovila, da je imel ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, na dan izteka roka za oddajo ponudb (torej na dan 06. avgusta 2009 ob 11. uri) pri poslovnih bankah odprta dva računa in sicer računa, za katera sta v izbrani ponudbi predloženi listini (potrdili) poslovne banke A ter poslovne banke B. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz dopisa Banke Slovenije, oznaka 29.40-17094/09-DT, z dne 30. novembra 2009, poimenovanega "Obvestilo o bančnih računih pravne osebe IBT PIN d.o.o.", ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 03. decembra 2009, v katerem je med drugim navedeno: "Pri pregledu podatkov za navedeno pravno osebo smo zasledili, da je imela pravna oseba IBT PIN d.o.o. na dan 06. avgust 2009, odprta dva transakcijska računa in sicer:" (sledijo številke dveh transakcijskih računov, banki, pri katerih sta odprta, ter datum njunega odprtja).

    Ker je naročnik v 10. točki poglavja "C. Ekonomska in finančna sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe inter alia določil, da morajo ponudniki s potrdili poslovnih bank, ki vodijo njihove račune, izkazati (dokazati), da niso imeli blokiranih transakcijskih računov (ponudniki, ki imajo odprtih več računov, so morali namreč predložiti toliko potrdil, kot imajo računov), ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pa je omenjeno zahtevo razpisne dokumentacije (kot je bilo to ugotovljeno že doslej) izpolnil, saj je v svoji ponudbi za oba transakcijska računa, ki ju ima in ju je na dan izteka roka za oddajo ponudb imel odprta pri poslovnih bankah, predložil listini (potrdili), da ta dva računa nista blokirana, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje zadevnega naročila, to je neskladja naročnikovih ravnanj s pravili javnega naročanja, z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) oziroma z določili lastne razpisne dokumentacije.

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da v izbrani ponudbi predloženo potrdilo banke o tem, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa, ne izkazuje zahtevanih podatkov, saj je bilo izdano skoraj mesec dni pred objavo javnega naročila, kar pa je v nasprotju z določili razpisne dokumentacije.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno ne navaja poslovne banke, ki je izdala listino (potrdilo), v povezavi s katero (katerim) zatrjuje kršitve naročnika glede izbrane ponudbe. Vlagatelj namreč navaja le, da
    - je "izbrani ponudnik"â?? â??"predložil potrdilo banke z dne 08.06.2009", predloženo "potrdilo"â?? pa â??"ne izkazuje zahtevanih podatkov" (tudi listina (potrdilo) poslovne banke A je bila (bilo) izdana (izdano) dne 08. junija 2009),
    - je "izbrani ponudnik"â?? â??"predložil samo potrdilo ene banke".
    Ker vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja tudi, da "izbrani ponudnik z navedenim potrdilom izkazuje negativno stanje na računu na dan sestavitve obrazca, kakor tudi negativno povprečno stanje na računu", je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje domnevne kršitve naročnika v povezavi z listino (potrdilom) poslovne banke B, ki se nahaja v izbrani ponudbi.

    Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil zahteve glede tega, koliko (največ) so lahko stara izdana potrdila poslovnih bank, ki vodijo račune ponudnikov (in iz katerih izhaja, da ponudniki v zadnjih šestih mesecih pred objavo zadevnega javnega naročila niso imeli blokiranih transakcijskih računov). Navedeno dejstvo v odločitvi o zahtevku za revizijo upravičeno poudarja tudi naročnik, ko zapiše, da glede očitka, "da je bilo potrdilo staro že skoraj en mesec pred objavo javnega naročila, velja poudariti, da starost potrdila v razpisni dokumentaciji ni bila opredeljena." Pač pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik v 10. točki poglavja "C. Ekonomska in finančna sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe zahteval, da morajo ponudniki s potrdili poslovnih bank, ki vodijo njihove račune, za vse (odprte) transakcijske račune po vsebini izkazati, da v zadnjih šestih mesecih pred objavo zadevnega javnega naročila teh niso imeli blokiranih. Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo razumeti tudi v omenjenem smislu, torej v smislu, da vlagatelj izbrani ponudbi očita prav opisano pomanjkljivost (vlagatelj zatrjuje, da potrdilo banke o tem, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa, ne izkazuje zahtevanih podatkov, kar pa je v nasprotju z določili razpisne dokumentacije), je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v nadaljevanju v tem smislu tudi obravnavala.

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v sklep o začetku postopka oddaje zadevnega javnega naročila ugotovila, da je naročnik moral (ob upoštevanju mejnih vrednosti za objave iz 12. člena ZJN-2) zadevno javno naročilo poslati v objavo (zgolj) portalu javnih naročil, kar je naročnik tudi storil. Ob vpogledu v obvestilo o naročilu, ki je bilo (pod številko objave JN5349/2009) na Portalu javnih naročil objavljeno dne 03. julija 2009, je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnikovo zahtevo, da "ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa" razumeti na način, da so morali ponudniki izkazati, da svojih transakcijskih računov niso imeli blokiranih v obdobju od začetka meseca januarja 2009 do konca meseca junija 2009.

    Kot je bilo to v tem sklepu ugotovljeno že doslej, se v izbrani ponudbi nahajata listini (potrdili) dveh poslovnih bank, ki vodita račune ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, to je poslovne banke A ter poslovne banke B. Vsebina listine (potrdila) poslovne banke B je v pravno relevantnem delu (v zaporedni številki 6) sledeča: "število dni blokacij TRR v preteklih 6 mesecih do vštetega dne sestavitve obrazca" "0". V posledici vsebine listine (potrdila) poslovne banke B in datuma izdaje je potrebno zaključiti, da omenjena banka z njo (njim) izjavlja (potrjuje), da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, transakcijskega računa, odprtega pri njej, ni imel blokiranega v šestih mesecih, šteto od dne 08. junija 2009 nazaj. Iz listine (potrdila) poslovne banke B namreč izhaja datum izdaje 08. junij 2009, pa tudi besedilo, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, transakcijskega računa ni imel blokiranega v preteklih 6 mesecih do vštetega dne sestavitve obrazca (ne pa torej tudi v obdobju od 09. junija 2009 do 31. junija 2009).

    Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da v trenutku, ko je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila oddal svojo ponudbo (pa tudi v trenutku izteka roka za prejem ponudb), slednja ni izpolnjevala pogoja razpisne dokumentacije, določenega v 10. točki poglavja "C. Ekonomska in finančna sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe. Ni namreč izkazovala, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, svojih transakcijskih računov ni imel blokiranih v obdobju od začetka meseca januarja 2009 do konca meseca junija 2009.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je pomanjkljivost izbrane ponudbe v delu, v katerem ni izkazano (dokazano), da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, transakcijskega računa ni imel blokiranega (tudi) v obdobju od 09. junija 2009 do 31. junija 2009, potrebno označiti za takšno pomanjkljivost, zaradi katere gre izbrano ponudbo v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 opredeliti kot formalno nepopolno ponudbo. Izbrana ponudba je namreč nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (merilo v zadevnem postopku je najnižja cena).

    Upoštevaje prvi odstavek 78. člena ZJN-2, ki ureja dopustne dopolnitve ponudbe, bi bilo izbrano (formalno nepopolno) ponudbo v izpostavljenem delu dopustno dopolniti in ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša (v primeru, če omenjenega dejstva ne bi mogel preveriti že naročnik sam), omogočiti predložitev manjkajočega dokazila, iz katerega bi izhajalo, da ta transakcijskega računa ni imel blokiranega (tudi) v obdobju od 09. junija 2009 do 31. junija 2009. Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v konkretnem primeru in z dopolnitvijo v opisani vsebini (namreč) tudi ne bi spreminjal svoje cene in ponudbe v okviru meril (najnižja cena), prav tako pa tudi ne tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta zadevnega javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

    Ob doslej navedenem pa ne gre spregledati niti tega, da je iz kombinacije 78. člena, prvega odstavka 79. člena in prvega odstavka 80. člena ZJN-2 razvidno tudi, da je mogoče formalno nepopolne ponudbe dopolniti samo pred izdajo odločitve o oddaji naročila. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila (kar se je zgodilo tudi v konkretnem primeru), lahko vlagatelj že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila (in njene odpreme ponudnikom), ne pa tudi kasneje nastalih dejstev. Ker je izbrana ponudba v smislu doslej izpostavljenih zaključkov pomanjkljiva, zahtevek za revizijo v trenutku vložitve in njegove obravnave pred naročnikom nikakor ni mogel biti neutemeljen. Sprejeti drugačno argumentacijo bi pomenilo, da bi ponudnikom odrekli možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN), saj bi bilo po njej mogoče zahtevek za revizijo zavrniti tudi na podlagi ugotovitve, da je naročnik nesporno opustil zakonsko predpisana ravnanja, ki so vplivala na odločitev o oddaji naročila, pa je naročnik pomanjkljivosti saniral šele po vložitvi zahtevka za revizijo.

    Glede na vse doslej navedeno listina (potrdilo) poslovne banke B, z dne 01. oktobra 2009, ki jo je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, naknadno (šele v postopku revizije) posredoval naročniku v prilogi njegove vloge z dne 02. oktobra 200 (očitna pomota: pravilno 02. oktobra 2009; opomba Državne revizijske komisije), poimenovane "POJASNILA K REVIZIJSKEMU ZAHTEVKU"..., in iz katere izhaja "število dni blokacij TRR v preteklih 6 mesecih do vštetega dne sestavitve obrazca" "0", ne more biti (pravno) upošteven argument za zavrnitev zahtevka za revizijo, temveč je ravno njegovo nasprotje - (pravno) upošteven argument za ugoditev zahtevku za revizijo. V obravnavanem primeru iz dokumentacije, odstopljene Državni revizijski komisiji, tudi ne izhaja, da bi do sprejema odločitve o oddaji naročila zatrjevano pomanjkljivost v izbrani ponudbi z uporabo instituta iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2 saniral že naročnik sam in sicer na način, da bi ugotovil, da transakcijski račun ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni bil blokiran (tudi) v obdobju od 09. junija 2009 do 31. junija 2009, posledično pa zaključil, da je pogoj, določen v 10. točki poglavja "C. Ekonomska in finančna sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe, iz izpostavljenega razloga izpolnjen v celoti in ne le delno. Takšnemu zaključku v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo pritrjuje tudi naročnik (in to kljub temu, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil), ko ugotavlja, da je omenjena kršitev "v skladu z določili 78. člena Zakona o javnem naročanju formalna nepopolnost ponudbe, ki ne vpliva na kriterij izbora izvajalca, zato je naročnik dolžan pozvati ponudnika k dopolnitvi ponudbe."

    Ker v trenutku sprejema odločitve o oddaji javnega naročila izbrana ponudba ni bila popolna (kot izhaja iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je namreč popolna le tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna), Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno z določbami ZJN-2. Naročnik namreč lahko najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da naj bi potrdilo (poslovne banke B) izkazovalo negativno stanje na računu na dan sestave obrazca, kakor tudi negativno povprečno stanje na računu v zadnjih treh mesecih (kar vlagatelju poraja dvom v možnost izvedbe javnega naročila).

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne v 10. točki poglavja "C. Ekonomska in finančna sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe in ne v kateri od preostalih določb razpisne dokumentacije ni zahteval, da bi morali ponudniki izkazati, da na transakcijskih računih na dan sestave obrazca nimajo negativnega stanja oziroma negativnega povprečnega stanje (v zadnjih treh mesecih). Navedeno dejstvo v odločitvi o zahtevku za revizijo upravičeno izpostavlja tudi naročnik, ko zapiše, da v razpisni dokumentaciji "ni bilo opredeljeno, da ponudnik ne sme imeti negativnega stanja na TRR." Državna revizijska komisija pri tem še dodaja, da
    - negativno stanje na transakcijskem računu samo po sebi (in avtomatično) še ne vzpostavlja dvoma v možnost izvedbe javnega naročila iz omenjenega razloga,
    - je negativno stanje na transakcijskem računu lahko tudi odraz koriščenja limita, kar še zlasti velja za čas globalne finančno-gospodarske krize in boja proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih,
    - se je s poslovnimi bankami mogoče dogovoriti za tako imenovani "klasični limit na poslovnem računu" (ta je namenjen vsem pravnim osebam in zasebnikom za zagotavljanje tekočega poslovanja in likvidnosti, omogoča pa varno in preprosto tekoče poslovanje), pri čemer se višino odobrenega limita lahko črpa glede na želje in potrebe imetnika limita,
    - iz listine (potrdila) poslovne banke B, z dne 08. junija 2009, ki se nahaja v izbrani ponudbi, izhaja, da je ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, odobren "znesek okvirnega kredita v primeru negativnega stanja na TRR" v višini "40.000".

    Državna revizijska komisija podobno, kot je to zapisala že v več svojih dosedanjih odločitvah (sklepih), tudi tokrat ugotavlja, da od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več (ali drugače), kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, v posledici vsega doslej navedenega pa zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje zadevnega naročila, to je neskladja naročnikovih ravnanj s pravili javnega naročanja, z določbami ZJN-2 oziroma z določili lastne razpisne dokumentacije.

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da naj bi osem delavcev, navedenih v izbrani ponudbi, ki naj bi fizično izvajali dela na gradbišču, za ponujeno ceno (z davkom na dodano vrednost) posla v devetih mesecih nikakor ne moglo izvesti.

    V 12. točki poglavja "D. Tehnična in kadrovska sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe je naročnik (v povezavi z napovednim stavkom 9. člena) določil (zgolj): "Naročnik bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev:" "Kvalifikacije in izkušnje ključnih kadrov predlaganih za vodenje oz. izvajanje del po pogodbi in sicer na samem gradbišču in izven njega, vključno z delovodji."

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v izbrano ponudbo ugotovila, da se v njej nahaja "SEZNAM STROKOVNEGA KADRA Z IZKUšNJAMI predlaganega za vodenje in izvedbo razpisanih del", pa tudi
    - fotokopija odločbe Inženirske zbornice Slovenije z dne 05. novembra 1998, znak G-1555/ES-MZ, ki potrjuje, da je gospod J. š. član Inženirske zbornice Slovenije ter vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev;
    - fotokopija potrdila šolskega centra Celje, Višje strokovne šole, Po na Lavo 22, 3000 Celje, da je gospod L. D. uspešno opravil diplomski izpit po izobraževalnem programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe gradbeništvo in s tem naziv poklicne izobrazbe inženir gradbeništva;
    - fotokopija potrdila Gospodarske zbornice Slovenije, reg. št. 138/83, o opravljenem strokovnem izpitu gospoda S. C. za gradbenega tehnika;
    - seznam "KVALIFIKACIJE IN IZKUšNJE KLJUČNIH KADROV" za gospoda J. š., gospoda L. D. in gospoda S. C.
    Vlagatelj v povezavi z naštetimi in predloženimi odločbami ter potrdili (kvalifikacijami) v zahtevku za revizijo ne zatrjuje morebitnih kršitev naročnika.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil zahtev glede tega, s koliko kadrov in katerimi kadri morajo ponudniki razpolagati za izvedbo zadevnega javnega naročila. V 12. točki poglavja "D. Tehnična in kadrovska sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe je namreč naročnik zapisal, da bo (v izpostavljenem delu) priznal sposobnost ponudnikom (zgolj) na osnovi izpolnjevanja pogoja "Kvalifikacije in izkušnje ključnih kadrov predlaganih za vodenje oz. izvajanje del po pogodbi in sicer na samem gradbišču in izven njega, vključno z delovodji". Na navedeno dejstvo v odločitvi o zahtevku za revizijo upravičeno smiselno opozarja tudi naročnik, ko zapiše, da v razpisni dokumentaciji "ni omejeval tehnične in kadrovske sposobnosti s pogoji glede števila in usposobljenosti kadrov".

    Prav tako ne gre prezreti niti tega, da
    - je naročnik v 4. členu navodil za izdelavo ponudbe (v navezavi na pogoj, določen v 12. točki poglavja "D. Tehnična in kadrovska sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe) zahteval zgolj, da mora za "pravilnost ponudbe"â?? â??"ponudnik predložiti" tudi "Dokumentacijo iz 9. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe po zaporednih številkah"
    - je naročnik v 10. členu navodil za izdelavo ponudbe (v navezavi na pogoj, določen v 12. točki poglavja "D. Tehnična in kadrovska sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe) zahteval: "Potrdila in druga dokazila so lahko v kopijah, vendar morajo odražati dejansko stanje in ustrezati vsebini originala."
    - je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi predložil tudi podpisano izjavo "ponudnika o izpolnjevanju pogojev iz 9. člena navodil za izvedbo javnega naročila in sprejemu pogojev iz razpisne dokumentacije" (OBR-7), iz katere med drugim izhaja, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, z njenim podpisom potrjuje tudi, da se v celoti strinja in sprejema razpisne pogoje naročnika za izvedbo javnega naročila
    - ključne obveznosti ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, za katere se je zavezal, izhajajo iz 9., 10. in 11. člena vzorca pogodbe številka 430- 2/08-4, obrazec OBR-4 (tega je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, parafiral, podpisal in žigosal), med njimi tudi obveznost, da bo pred pričetkom del naročniku izročil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, obveznost "izvršiti delo kvalitetno, v skladu s pogoji razpisne dokumentacije in pogoji pogodbe", obveznost "pri izvajanju del upoštevati vse"â?? â??"pogoje razpisa naročnika", obveznost dokončati dela do zahtevanega rokaâ??

    Ker od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več (ali drugače), kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, v posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj tudi v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje zadevnega naročila, to je neskladja naročnikovih ravnanj s pravili javnega naročanja, z določbami ZJN-2 oziroma z določili lastne razpisne dokumentacije.

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da tudi kadrovska struktura v izbrani ponudbi ni ustrezna, saj na primer en strojnik ne more izvesti vseh zemeljskih izkopov in zasipov, en voznik pa ne more izvesti vseh potrebnih prevozov, poleg tega pa ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima železokrivcev in ključavničarjev.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil zahtev glede tega, kakšna bi morala biti kadrovska struktura v ponudbah ponudnikov oziroma s kakšno kadrovsko strukturo bi morali ponudniki razpolagati za izvedbo zadevnega javnega naročila, niti s kolikšnim številom kadrov (strojniki, vozniki, železokrivci, ključavničarji) po posameznih delih morajo ponudniki razpolagati. V 12. točki poglavja "D. Tehnična in kadrovska sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe je namreč naročnik zapisal, da bo (v izpostavljenem delu) priznal sposobnost ponudnikom (zgolj) na osnovi izpolnjevanja pogoja "Kvalifikacije in izkušnje ključnih kadrov predlaganih za vodenje oz. izvajanje del po pogodbi in sicer na samem gradbišču in izven njega, vključno z delovodji". Na navedeno dejstvo v odločitvi o zahtevku za revizijo upravičeno smiselno opozarja tudi naročnik, ko zapiše, da v razpisni dokumentaciji "ni omejeval tehnične in kadrovske sposobnosti s pogoji glede števila in usposobljenosti kadrov".

    Ker od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več (ali drugače), kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, v posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj tudi v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje zadevnega naročila, to je neskladja naročnikovih ravnanj s pravili javnega naročanja, z določbami ZJN-2 oziroma z določili lastne razpisne dokumentacije.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne razpolaga z ustrezno opremo za izvedbo posla, saj v seznamu opreme ni navedel ustreznega tovornega vozila za prevoz betona (avtomešalca).

    V 15. točki poglavja "D. Tehnična in kadrovska sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe je naročnik (v povezavi z napovednim stavkom 9. člena) določil (zgolj): "Naročnik bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev:" "Glavne podatke izvajalčeve opreme. Ponudnik naj navede glavno gradbeno opremo (vozila, stroji in naprave), ki je nujno potrebna za izvajanje del za katerega je predložil ponudbo. Ponudnik naj označi tip, starostâ?? in ali so v njegovi lasti oziroma bodo na voljo na kak drug način.( OBR-10, OBR-11)".

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v izbrano ponudbo ugotovila, da se v njej nahajata
    a) "SEZNAM IN CENIK GRADBENE MEHANIZACIJE, KI BO UPORABLJENA PRI IZVEDBI DEL IZ PONUDBE" (OBR-10), v katerem je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, navedel štiri bagerje, kombinirko, dva valjarja, teptalec in rezalko. Prav tako je v obrazec OBR-10 vpisal vse podatke, ki so bili zahtevani (z izjemo valjarja, teptalca in rezalke, pri katerih ni navedel tipa, v povezavi s čemer pa vlagatelj ne zatrjuje kršitev)
    b) "SEZNAM TRANSPORTNIH SREDSTEV, KI BODO UPORABLJENA PRI IZVEDBI DEL IZ PONUDBE" (OBR-11), v katerem je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, navedel pet "kamionov". Prav tako je v obrazec OBR-11 vpisal vse podatke, ki so bili zahtevani.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil zahtev glede tega, s kakšno gradbeno opremo bi morali ponudniki razpolagati za izvedbo zadevnega javnega naročila. V 15. točki poglavja "D. Tehnična in kadrovska sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe je namreč naročnik zahteval le, naj ponudnik navede glavno gradbeno opremo (vozila, stroji in naprave), ki je nujno potrebna za izvajanje del, za katera je predložil ponudbo, pri tem pa naj označi tip, starost in podatek, ali so v njegovi lasti oziroma bodo na voljo na kak drug način. Prav tako ne gre prezreti, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, po prejemu kopije zahtevka za revizijo in pred izdajo naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo v vlogi, ki jo je poslal naročniku, zapisal, da je navedba, da "ne razpolaga z avto mešalcem"â?? â??"brezpredmetna, ker gre v tem primeru za dobavo materiala (betona), ki ga betonarne v bližini bodoče gradnje dobavljajo fco gradbišče." Omenjena navedba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, tudi po oceni Državne revizijske komisije ustrezno pojasnjuje razlog, zaradi katerega ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi ni navedel "ustreznega tovornega vozila za prevoz betona ( avtomešalca )."

    Prezreti nadalje ne niti tega, da
    - je naročnik v 4. členu navodil za izdelavo ponudbe (v navezavi na pogoj, določen v 15. točki poglavja "D. Tehnična in kadrovska sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe) zahteval zgolj, da mora za "pravilnost ponudbe"â?? â??"ponudnik predložiti" tudi "Dokumentacijo iz 9. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe po zaporednih številkah"
    - je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi predložil tudi podpisano izjavo "ponudnika o izpolnjevanju pogojev iz 9. člena navodil za izvedbo javnega naročila in sprejemu pogojev iz razpisne dokumentacije" (OBR-7), iz katere med drugim izhaja, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, z njenim podpisom potrjuje tudi, da se v celoti strinja in sprejema razpisne pogoje naročnika za izvedbo javnega naročila
    - ključne obveznosti ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, za katere se je zavezal, izhajajo iz 9., 10. in 11. člena vzorca pogodbe številka 430- 2/08-4, obrazec OBR-4 (tega je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, parafiral, podpisal in žigosal), med njimi tudi obveznost, da bo pred pričetkom del naročniku izročil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, obveznost "izvršiti delo kvalitetno, v skladu s pogoji razpisne dokumentacije in pogoji pogodbe", obveznost "pri izvajanju del upoštevati vse"â?? â??"pogoje razpisa naročnika", obveznost dokončati dela do zahtevanega rokaâ??

    V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj tudi v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje zadevnega naročila, to je neskladja naročnikovih ravnanj s pravili javnega naročanja, z določbami ZJN-2 oziroma z določili lastne razpisne dokumentacije.

    Kot slednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi predložil devet referenc, od katerih pa (iz razlogov, ki so navedeni v zahtevku za revizijo) nobena ne ustreza naročnikovemu pogoju.

    V 13. točki poglavja "D. Tehnična in kadrovska sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe je naročnik (v povezavi z napovednim stavkom 9. člena) določil (zgolj): "Naročnik bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev:" "Reference ponudnika: izvedena dela po naravi in obsegu podobnih del kot glavni izvajalec in sicer v zadnjih treh letih."

    Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim pogojem najprej ugotavlja, da naročnik z njim ni izrecno določil števila referenc (referenčnih del), ki jih morajo ponudniki za priznanje sposobnosti izkazati. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da za izpolnjevanje zadevnega pogoja zadostuje že, da ponudnik izkaže eno samo referenco (referenčno delo), ki vsebinsko ("izvedena dela po naravi in obsegu podobnih del kot glavni izvajalec") in časovno ("v zadnjih treh letih") ustreza izpostavljenemu pogoju.

    Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim pogojem nadalje ugotavlja, da naročnik v povezavi z njim ni predvidel vsebine dokazila za izkazovanje (dokazovanje) izpolnjevanja omenjenega pogoja, razen tega, da je v 4. členu navodil za izdelavo ponudbe (v navezavi na pogoj, določen v 13. točki poglavja "D. Tehnična in kadrovska sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe) zahteval zgolj, da mora za "pravilnost ponudbe"â?? â??"ponudnik predložiti" tudi "Dokumentacijo iz 9. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe po zaporednih številkah".

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v izbrano ponudbo ugotovila, da se v njej nahaja "SEZNAM ENAKIH ALI PODOBNIH DEL V ZADNJIH 3 LETIH", v katerem je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, referenčna dela navedel v številkah od 1 do 7, pa tudi referenčne izjave naročnikov. Prav tako je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo v povezavi z dvema referencama (referenčnima deloma), ki izhajata iz izbrane ponudbe, zatrjuje zgolj to, da sta "Referenci potrjeni s strani Cestnega podjetja Ljubljana d.d. in IMP Promont montaža d.o.o." neveljavni, "saj pri teh referenčnih delih IBT PIN d.o.o. ni bil glavni izvajalec." Vlagatelj za citirane zatrjevane domnevne kršitve zahtevku za revizijo ne prilaga nobenih dokazov, niti v zahtevku za revizijo (Državni revizijski komisiji) ne predlaga izvedbe dokaznih predlogov.

    ZRPJN v četrtem odstavku 12. člena jasno določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti tako kršitve kakor tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zelo podoben zaključek pa gre napraviti tudi na podlagi določb 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3, Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 102/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 45/2008 - ZArbit, 45/2008, 111/2008 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 121/2008 - sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 47/2009 - sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 48/2009 - popravek sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije in 57/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja. Zahtevek za revizijo je namreč namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZRPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. Zavezuje ga, da v zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, za trditve o teh dejstvih pa ponudi tudi ustrezne dokaze. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki določa, da morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, mora tako tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati (oziroma predlagati izvedbo ustreznih dokazov), posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko (v konkretnem primeru vlagatelja), ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (drugi odstavek 19. člena ZRPJN) zgolj na podlagi vlagateljevega zatrjevanja domnevne kršitve, da sta "Referenci potrjeni s strani Cestnega podjetja Ljubljana d.d. in IMP Promont montaža d.o.o." neveljavni, "saj pri teh referenčnih delih IBT PIN d.o.o. ni bil glavni izvajalec", ne da bi bila citirana domnevna kršitev tudi ustrezno dokazana, ni mogla ugotoviti neskladja naročnikovih ravnanj s pravili javnega naročanja, z določbami ZJN-2 oziroma z določili lastne razpisne dokumentacije (ko izbrane ponudbe iz omenjenega razloga ni označil za nepopolno in je izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila).

    Ker za izpolnjevanje pogoja (določenega v 13. točki poglavja "D. Tehnična in kadrovska sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe), kot je bilo to ugotovljeno že doslej, zadostuje že, da ponudnik izkaže eno samo referenco (referenčno delo), ki vsebinsko in časovno ustreza omenjenemu pogoju, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati in ustrezno dokazati, da bi "Referenci potrjeni s strani Cestnega podjetja Ljubljana d.d. in IMP Promont montaža d.o.o." ne zadostili postavljenemu pogoju, določenemu v 13. točki poglavja "D. Tehnična in kadrovska sposobnost:" 9. člena navodil za izdelavo ponudbe (ker naj "pri teh referenčnih delih IBT PIN d.o.o." ne bi bil glavni izvajalec), Državna revizijska komisija ni obravnavala preostalih vlagateljevih zatrjevanj, ki se nanašajo na domnevno neustreznost preostalih referenc (referenčnih potrdil), v "SEZNAMU ENAKIH ALI PODOBNIH DEL V ZADNJIH 3 LETIH" izbrane ponudbe pa so navedena v številkah 1, 2, 3, 5 in 7. Tudi obravnava vlagateljevih zatrjevanj, ki se nanašajo na domnevno neustreznost preostalih referenc (referenčnih potrdil), v "SEZNAMU ENAKIH ALI PODOBNIH DEL V ZADNJIH 3 LETIH" izbrane ponudbe pa so navedena v številkah od 1, 2, 3, 5 in 7, namreč v ničemer ne bi mogla vplivati na položaj vlagatelja ali ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, prav tako pa tudi ne na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

    V posledici vsega doslej navedenega, zlasti pa v posledici zaključka, napravljenega v drugem odstavku na strani "8 od 16", je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila na način, da je razveljavila obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot izhaja iz dokumenta "OBVESTILO O IZBIRI NAJUGODNEJšEGA PONUDNIKA", številka 430- 6/09 - 16 0401 27, izdanega dne 14. septembra 2009.

    Naročnik lahko argument, da je bila pomanjkljivost izbrane ponudbe odpravljena na podlagi (naknadno, torej že po vložitvi zahtevka za revizijo predložene) listine (potrdila) poslovne banke B, z dne 01. oktobra 2009, ki jo je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, naročniku posredoval v prilogi vloge z dne 02. oktobra 200 (očitna pomota: pravilno 02. oktobra 2009; opomba Državne revizijske komisije), poimenovane "POJASNILA K REVIZIJSKEMU ZAHTEVKU"..., in iz katere izhaja "število dni blokacij TRR v preteklih 6 mesecih do vštetega dne sestavitve obrazca" "0", uporabi v primeru, če bi zaradi razveljavitve obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika znova sprejel odločitev o oddaji naročila, iz katere bi (ponovno) izhajalo, da se kot najugodnejša izbere ponudba ponudnika IBT PIN, d. o. o., Opekarna 28a, 1420 Trbovlje. Pri tem pa je potrebno opozoriti še to, da bo imel vlagatelj tudi zoper (morebitno) novo odločitev o oddaji naročila možnost vložiti zahtevek za revizijo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN).

    V povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, v katerem ta med drugim predlaga, da se "ponudbo izbranega ponudnika IBT PIN d.o.o. izloči kot nepravilno", pa tudi, da se "izmed popolnih ponudb izbere najugodnejšo ponudbo v skladu z javno objavljenimi merili", Državna revizijska komisija opozarja, da ima, kot je zapisala že v številnih svojih sklepih, na primer v sklepu
    - številka 018-061/2009-6, izdanem dne 11. maja 2009 (zadnji odstavek na strani 3),
    - številka 018-55/2009-8, izdanem dne 11. maja 2009 (tretji odstavek na strani 7),
    - številka 018-40/2009-5, izdanem dne 20. marca 2009 (četrti odstavek na strani 6),
    - številka 018-033/2009-5, izdanem dne 16. marca 2009 (prvi odstavek na strani 6),
    - številka 018-18/2009-7, izdanem dne 06. februarja 2009 (četrti odstavek na strani 6),
    - številka 018-128/2008-2, izdanem dne 11. septembra 2008 (tretji odstavek na strani 10),
    - številka 018-127/2008-7, izdanem dne 25. septembra 2008 (tretji odstavek na strani 6),
    - številka 018-100/2008-2, izdanem dne 06. avgusta 2008 (tretji odstavek na strani 12),
    - številka 018-099/2008-11, izdanem dne 02. septembra 2008 (zadnji odstavek na strani 13),
    - številka 018-078/2008-3, izdanem dne 19. junija 2008 (peti odstavek na strani 9),
    - številka 018-70/2008-11, izdanem dne 13. junija 2008 (tretji odstavek na strani 12),
    - številka 018-108/2009-3, izdanem dne 18. junija 2009 (tretji odstavek na strani "6 od 8"),
    v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka javnega naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe ponudnika, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja izključno v rokah naročnika. Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da je postopek revizije postopek pravnega varstva. Upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) z vložitvijo zahtevka za revizijo tako začne (12. člen ZRPJN) postopek pravnega varstva zoper (domnevne) kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (1. člen ZRPJN v povezavi s 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zaradi česar postopek revizije postopka javnega naročanja ni "dodatna faza" postopka javnega naročanja.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva "povrnitev stroškov, nastalih z revizijo v skupnem znesku 5.000,00 EUR in sicer" "5.000,00 EUR vplačana taksa".

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju priznala tudi potrebne stroške, nastale z revizijo, torej priglašene stroške v višini plačane takse (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 evrov (EUR).

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 evrov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 18. decembra 2009


    Predsednica senata
    Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.,
    predsednica Državne revizijske komisije

















    Vročiti:
    - OBČINA TRBOVLJE, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje
    - GD, d. o. o., Hrastnik, Dolska cesta 9, 1430 Hrastnik
    - AGM NEMEC, d. o. o., Sedraž 3, 3270 Laško
    - IBT PIN, d. o. o., Opekarna 28a, 1420 Trbovlje
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran