018-283/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Arhiv Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za restavracijo in digitalizacijo 16 mm filmskega arhivskega gradiva in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj FOTO SPRING DIA ARHIV d.o.o., Kersnikova ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE, Zvezdarska 1, Slovenija (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.12.2009

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je 31.08.2009 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb. Naročnik je sprejel Sklep o oddaji javnega naročila POG 2009/88, št 6257-7/2009, s katerim je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku RESTART d.o.o., Fužinska 27, škofja Loka (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ponudniki so navedeni dokument prejeli dne 21.10.2009.

Vlagatelj je dne 27.10.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj očita naročniku, da sklep o oddaji javnega naročila ne vsebuje datuma izdaje sklepa in je zato neveljaven.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik, še pred odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika, naročnikovemu vodstvu posredoval pismo neznane vsebine. Na ta način, poudarja vlagatelj, je izbrani ponudnik poskušal vplivati na odločitev o izbiri in s tem na neenakopraven položaj ostalih ponudnikov.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je bilo v predmetnem postopku edino merilo najnižja cena. Vlagatelj domneva, da je bila cena izbranega ponudnika najvišja. Kot ugotavlja vlagatelj, je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe in ponudbe podjetja ART REBEL 9 d.o.o., Ljubljana izbral ponudbo izbranega ponudnika, in sicer ne glede na ceno, ki jo je ponudil. Iz navedenega razloga, zatrjuje vlagatelj, ni bilo mogoče izbrati cenovno najugodnejše ponudbe.
Vlagatelj še navaja, da je navedel vse reference in za referenco "Digitalizacija filmov Predsedniške knjižnice Rusije" pojasnil, da ne more navesti kontaktne osebe in telefona. Na poziv naročnika za dopolnitev sporne reference, zatrjuje vlagatelj, je ruskega partnerja zaprosil za dovoljenje o razkritju informacij iz pogodbe, pa mu slednji tega ni dovolil oziroma je zahteval, da se v celoti spoštuje določila Pogodbe o varovanju poslovnih skrivnosti. Vlagatelj še navaja, da je iz navedenega razloga naročniku posredoval podatke še o četrti referenci, skupaj z vzorci digitaliziranih 16 mm filmov španske državne televizije RTV Espana. Kot zatrjuje vlagatelj, je naročnik posredovane vzorce potrdil kot kvalitetne in ustrezne, potem pa je v obrazložitev odločitve zapisal, da jih ne more upoštevati, ker bi s tem kršil načelo enakopravnosti ponudnikov.
Vlagatelj predlaga, da se javni razpis razveljavi in ponovi. Vlagatelj zahteva povrnitev vplačane revizijske takse (v višini 700,00 EUR).

Naročnik je z dopisom št. 6254-7/2009/49, z dne 02.11.2009, vlagatelja pozval, naj zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse v višini 2500 EUR.

Vlagatelj je naročnika obvestil, da je njegov poziv neutemeljen (dokument, z dne 03.11.2009).

Naročnik je s sklepom, z dne 12.11.2009, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik navaja, da je od ponudnikov zahteval, da so uspešno zaključili tri projekte digitalizacije in restavracije nemega ali zvočnega filmskega gradiva iz 16 ali 35 mm filmskega traku za filmske arhive, kinoteke in sorodne ustanove v obdobju treh let. Na obrazcu št. 4, še poudarja naročnik, je bilo zapisano, da ponudnik soglaša, da lahko naročnik podane podatke preveri pri naročnikih navedenih referenčnih del. Naročnik navaja, da je vlagatelj v ponudbo vpisal tri reference, ponudnik ART REBEL 9 d.o.o., Ljubljana eno referenco, izbrani ponudnik pa šest referenčnih projektov. Tekom preverjanja vpisanih referenčnih del, navaja naročnik, je bilo ugotovljeno, da vlagateljeve reference št. 3 ("Digitalizacija filmov Predsedniške knjižnice Rusije") ne more preveriti, zato je pozval vlagatelja, naj predloži ustrezna dokazila. Naročnik zatrjuje, da vlagateljevih pojasnil o tem, da ga veže sporazum o varovanju poslovnih skrivnosti, ni mogel sprejeti, saj si je z razpisno dokumentacijo pridržal pravico, da bo referenčne posle lahko preveril. Naročnik še navaja, da je vlagateljeva navedba o tem, da mu je predložil reference španske televizije ne drži, saj mu je posredoval le DVD s posnetki, naknadno pa je posredoval še (antidatiran) obrazec 4, s podatki o referenčnemu projektu. Naročnik se sprašuje, zakaj ponudnik naknadno posredovane reference ni predložil že v ponudbo. Naročnik še navaja, da se je odločil, da naknadno predložene reference ne bo upošteval in se je tudi zaradi časovne stiske odločil zgolj na podlagi podatkov iz vlagateljeve (osnovne) ponudbe. Naročnik poudarja, da tudi ni hotel kršiti načela enakopravnosti ponudnikov, saj bi moral v primeru, če bi upošteval naknadno predloženo vlagateljevo referenco, upoštevati tudi dodatne reference, ki mu jih je posredovalo podjetje ART REBEL 9 d.o.o., Ljubljana.

Vlagatelj je dne 17.11.2009 naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je dne 24.11.2009 Državni revizijski komisiji v pristojno odločanje odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo. Ker je bila dokumentacija (vključno s ponudbami) odstopljena v fotokopijah je Državna revizijska komisija zahtevala od naročnika originalno dokumentacijo (dopis z dne 30.11.2009). Državna revizijska komisija je originalno dokumentacijo prejela dne 02.12.2009.
Državna revizijska komisija je dne 03.12.2009 sprejela sklep št. 018-283/2009-4, s katerim je vlagatelja pozvala k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o doplačilu takse v višini 1.800 EUR.
Državna revizijska komisija je dne 10.12.2009 od vlagatelja prejela dopis, s katerim jo je obvestil, da je njen poziv neutemeljen.
Po pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
ZRPJN v četrtem odstavku 12. člena ZRPJN (Vložitev zahtevka za revizijo) našteva obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati zahtevek za revizijo. Med obveznimi sestavinami zahtevka za revizijo zakon izrecno zahteva tudi potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona (6. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN).
Pregled dokumentacije o predmetnemu postopku oddaje javnega naročila pokaže, da znaša ocenjena vrednost razpisane storitve 40.000 EUR brez DDV (Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 6254-7/2009/20, z dne 31.08.2009).
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2) v drugemu odstavku 12. člena določa, da mora naročnik na portalu javnih naročil objaviti tista naročila blaga in/ali storitev, katerih vrednost brez DDV je enaka ali večja od 40.000 EUR. Skladno z navedenim določilom sodi torej predmetno javno naročilo, glede na ocenjeno vrednost (ki je enaka 40.000 EUR brez DDV), med naročila, ki jih mora naročnik poslati v objavo na portal javnih naročil.
Iz določil prvega odstavka 22. člena ZRPJN med drugim izhaja, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 2.500 EUR, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in/ali storitve in gre za naročilo, ki ga je potrebno na portalu javnih naročil.
Plačilo takse za revizijo je torej vezano na obveznost naročnika, da objavi javno naročilo oziroma postopek oddaje na portalu javnih naročil in ni odvisno od tega, ali je bila objava postopka oddaje javnega naročila na portalu javnih naročil dejansko izvedena ali ne (takšno stališče je Državna revizijska komisija zavzela tudi že v več svojih odločitvah - glej na primer odločitve v zadevah št. 018-371/2006, št. 018-474/2006 in št. 018-039/2008).
Kot izhaja iz predložene dokumentacije, je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil potrdilo o vplačilu takse v znesku 700 EUR. Ker vlagatelj ni vedel, koliko znaša ocenjena vrednost (naročnik je namreč za oddajo predmetnega javnega naročila uporabil postopek zbiranja ponudb iz 7. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2 - torej postopek, ki je ga ZJN-2 dovoljuje zgolj v primeru, če je ocenjena vrednost nižja od 40.000 EUR, iz razpisne dokumentacije pa ravno tako ne izhaja podatek o ocenjeni vrednost), ga je Državna revizijska komisija z ocenjeno vrednostjo in z vsemi zgoraj navedenimi pravnimi podlagami seznanila s sklepom, s katerim ga je pozvala, naj ji najkasneje v roku petih dni, šteto od prejema poziva, predloži potrdilo o doplačilu takse v višini 1.800 EUR ter ga hkrati opozorila da bo v primeru, če vlagatelj v postavljenemu roku ne bo ustrezno dopolnil zahtevka za revizijo, le-tega zavrgla.
Kot je razvidno iz poštne povratnice, je vlagatelj poziv Državne revizijske komisije za dopolnitev zahtevka za revizijo prejel dne 07.12.2009. V skladu s pravili o štetju rokov iz 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo tudi v postopku revizije javnih naročil, se je v obravnavanem primeru torej zadnji rok za plačilo takse iztekel v ponedeljek, dne 14.12.2009. Pet-dnevni rok iz prvega odstavka 21. člena ZRPJN je prekluziven, kar pomeni, da vlagatelj po preteku tega roka izgubi pravico za dopolnitev zahtevka za revizijo z manjkajočimi obveznimi podatki iz 12. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je dne 10.12.2009 od vlagatelja prejela dopis, s katerim jo je obvestil, da je njen poziv neutemeljen iz razloga, ker znaša višina takse v primeru postopka zbiranja ponudb 700 EUR in še zapisal, da naveden postopek lahko naročnik izvede za javna naročila pod 40.000 EUR. Vlagatelj je hkrati navedel, da je Vlada RS naročnika, in sicer s sklepom št. 43000-6/2009/3, z dne 02.04.2009, zavezala k objavi obvestil tudi v postopkih zbiranja ponudb. Vlagatelj je še navedel, da je poziv za doplačilo takse neutemeljen, o čemer je pridobil tudi ustno stališče Sektorja za sistem javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je dne 17.12.2009 od vlagatelja prejela dopis (kot izhaja iz ovojnice, je vlagatelj predmetni dopis oddal priporočeno na pošti dne 16.12.2009), s katerim jo je obvestil, da je naročnik, glede na uporabljeno vrsto postopka in vrednost prejetih ponudb, zmotno navedel ocenjeno vrednost v višini 40.000 EUR. Kot ugotavlja vlagatelj, bi morala biti ocenjena vrednost nižja od 40.000 EUR. Vlagatelj predlaga, da se zahtevek sprejme v meritorno obravnavo.

Iz navedenih vlagateljevih dopisov je razvidno, da vlagatelj doslej (oziroma znotraj danega roka) ni doplačal revizijske takse. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem tako v tem, da je Vlada RS s sklepom št. 43000-6/2009/3, z dne 02.04.2009, zavezala naročnika, da tudi v postopkih zbiranja ponudb objavi javno naročilo kot tudi v tem, da je takšen postopek dovoljen le v primeru, ko ocenjena vrednost storitve in/ali blaga ne doseže (ali preseže) zakonskega praga v višini 40.000 EUR, vendar pa vlagateljevo očitno nepoznavanje zgoraj navedenih zakonskih določb, ki se nanašajo na plačilo revizijske takse, v nobenem primeru ne more vplivati na drugačno odločitev v obravnavani zadevi oziroma na potek zamujenega roka in na nastop z zamudo povezanih pravnih posledic. Način plačila takse za vodenje postopka revizije javnega naročila je namreč izrecno določen v zgoraj navedenih zakonskih določbah in bi jih vlagatelj mogel in moral poznati, na njih pa ga je jasno in izrecno opozorila tudi Državna revizijska komisija (kot tudi na posledice, če zahtevka za revizijo ne bo ustrezno dopolnil). Iz navedenega razloga prav tako ne more biti upoštevno dejstvo, da se je vlagatelj zanašal na "ustno stališče" Sektorja za sistem javnega naročanja. Sicer pa slednji očitno ni bil v celoti seznanjen z zgoraj ugotovljenim dejanskim stanjem (ker naj bi vlagatelj, kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, ustno stališče pridobil v fazi revizijskega postopka pred naročnikom, ga namreč ni mogel seznaniti s (v konkretni zadevi bistvenim) podatkom o ocenjeni vrednosti predmetnega javnega naročila - s tem podatkom je vlagatelja namreč seznanila šele Državna revizijska komisija, in sicer s sklepom, s katerim ga je pozvala k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o doplačilu takse v višini 1.800 EUR). Državna revizijska komisija še pripominja, da samih cen, ki so jih ponudili ponudniki (in za katere vlagatelj v revizijskem zahtevku trdi, da mu niso znane) ni mogoče enačiti z ocenjeno vrednostjo oziroma vrednostjo, ki jo naročnik pričakuje v ponudbah. Slednjo določi naročnik, pri čemer so pravila, ki se nanašajo nanjo (14. člen ZJN-2) namenjena zlasti preprečevanju izogibanja osnovnim pravilom javnega naročanja ter opredeljevanju dolžnih postopkovnih ravnanj naročnika.
Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svojega zahtevka za revizijo tudi po izrecnem pozivu Državne revizijske komisije ni dopolnil s potrdilom o doplačilu takse v zahtevani višini 1.800 EUR. ZRPJN v 1. alineji prvega odstavka 23. člena med drugim določa, da v primeru, če vlagatelj zahtevka ne dopolni v roku oziroma v skladu z zahtevo za dopolnitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 21. člena tega zakona, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrže. Ker Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela potrdila o tem, da je doplačal z zakonom predpisano takso, je morala odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelju, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 17.12.2009



Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, Slovenija
- FOTO SPRING DIA ARHIV d.o.o., Kersnikova ulica 5, Maribor
- RESTART d.o.o., Fužinska 27, škofja Loka
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran