018-285/2009 Gimnazija Jesenice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter članice Sonje Drozdek šinko in člana Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Čiščenje prostorov Gimnazije Jesenice v obdobju od 01.09.2009 do 31.08.2012 oziroma za dobo 36 mesecev od podpisa pogodbe", vodenega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Laser Bled, d.o.o., Vurnikova ulica 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška pisarna Csipö in Kozamernik, o.p., d.n.o., Cesta Staneta Žagarja 27, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Gimnazija Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), in na podlagi predloga vlagatelja za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN dne 4.12.2009 soglasno

odločila:

Vlagateljevemu predlogu z dne 27.11.2009, da Državna revizijska komisija sprejme sklep, da vlagateljev revizijski zahtevek z dne 25.11.2009 v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "Čiščenje prostorov Gimnazije Jesenice v obdobju od 01.09.2009 do 31.08.2012 oziroma za dobo 36 mesecev od podpisa pogodbe", objavljenem na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN 6214/2009 z dne 3.8.2009, se ne ugodi.

Obrazložitev:

Pred naročnikom je v teku postopek oddaje javnega naročila "Čiščenje prostorov Gimnazije Jesenice v obdobju od 01.09.2009 do 31.08.2012 oziroma za dobo 36 mesecev od podpisa pogodbe", ki se vodi po postopku zbiranja ponudb po prehodni objavi.

Javni razpis v postopku je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 6214/2009 z dne 3.8.2009.

Dne 13.11.2009 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Celovite storitve, d.o.o., Ulica Eve Lovše 19, Maribor.

Iz s strani vlagatelja predložene dokumentacije o postopku izhaja, da je ta z vlogo z dne 25.11.2009 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi.

Dne 27.11.2009 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa, da vlagateljev revizijski zahtevek z dne 25.11.2009 v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. V obrazložitvi predloga opisuje potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila, navaja, da je imel in ima še vedno interes za dodelitev naročila in da je za istega naročnika že opravljal čiščenje od leta 2000 dalje ter zatrjuje, da je v postopku prišlo do kršitev, zaradi katerih naj bi mu grozil nastanek škode. Vlagatelj navaja, da gre za pomemben posel, na katerega je, kot ekonomsko najugodnejši ponudnik, računal vse od prejema zapisnika o odpiranju ponudb, temu pa je prilagajal tudi svoje poslovanje ter se temu primerno dogovarjal za nove posle. Glede na to, da je že čistil za naročnika in da je tudi prevzel delavce od naročnika, so sedaj ogroženi zaposleni delavci, vlagatelj pa ima tudi zaloge čistil in drugega potrebnega materiala, ki ga glede na izpodbijano odločitev ne bo potreboval. S tem je po vlagateljevem mnenju verjetno izkazano, da mu grozi nastanek škode. Glede na to, da naj bi naročnik ravnal v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj naj ne bi izbral ekonomsko najugodnejše ponudbe, tako pa tudi ne zagotovil gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev, je po vlagateljevem mnenju potrebno vse nadaljnje aktivnosti naročnika v celoti zadržati. Zadržanje je po vlagateljevem prepričanju zlasti v javnem interesu za izvedbo postopka javnega naročanja, katerega smoter je učinkovita poraba javnih sredstev. Prav tako naj bi bilo potrebno upoštevati škodo, ki bo nastala, če aktivnosti naročnika ne bodo zadržane, ta pa naj bi bila nesorazmerno večja od škode, ki bi nastala ob zadržanju aktivnosti naročnika.


Po pregledu predložene dokumentacije in proučitvi predloga vlagatelja je Državna revizijska komisija, na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Drugi odstavek 11. člena ZRPJN dalje določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe; naročnik pa sme skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Tretji odstavek 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek 11. člena ZRPJN izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila. Četrti odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Osnovno pravilo ZRPJN je torej, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega naročila oziroma zadrži le sklenitev pogodbe o oddaji naročila. Možnost zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje naročila (torej aktivnosti pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila) po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN je pridržana le za izjemne, v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene primere. Z načelno prepovedjo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pa je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitne nezakonite odločitve naročnika o oddaji posla, ki je predmet naročila, izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu vlagatelja upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija ugotoviti, ali obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za zadržanje postopka močnejši od razlogov za nezadržanje.

Podlago za presojo Državne revizijske komisije o obstoju okoliščin, navedenih v prejšnjem odstavku, predstavljajo zgolj argumenti (dejstva)/ dokazi, ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja/ predloži vlagatelj, in morebitni argumenti (dejstva)/ dokazi, ki jih v odgovor na predlog vlagatelja navaja/ predloži naročnik. Zgolj na podlagi slednjih Državna revizijska komisija opravi presojo, kot jo predvideva četrti odstavek 11. člena ZRPJN.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za zadržanje ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb) in zato pri odločitvi o predlogu ne upošteva stališč vlagatelja in naročnika do očitanih kršitev iz zahtevka za revizijo. Odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za zadržanje v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je tako v obravnavanem primeru upoštevala zgolj tiste argumente vlagatelja, ki se nanašajo na obstoj okoliščin, ki se presojajo pri odločanju o predlogu za zadržanje, ne pa navedb, ki se nanašajo na očitane kršitve iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v svojem predlogu vlagatelj sicer zatrjuje možnost nastanka škode v zvezi z nadaljnjim vodenjem predmetnega postopka oddaje javnega naročila, vendar pa se s tem povezani argumenti vlagatelja v celoti nanašajo na pravnomočnost naročnikove oddaje predmetnega javnega naročila drugemu ponudniku oziroma na samo izvedbo tega javnega naročila s strani drugega ponudnika. V tem sklepu je že bilo pojasnjeno, da v posledici vloženega zahtevka za revizijo, skladno z določili drugega odstavka 11. člena ZRPJN, naročnik ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila (oz. lahko to sklene zgolj skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo). Možnost nastanka škode, ki jo v svojem predlogu zatrjuje vlagatelj, tako preprečuje že sam ZRPJN, saj do pravnomočnosti odločitve o njegovem revizijskem zahtevku predmetno javno naročilo ne more biti pravnomočno oddano drugemu ponudniku, s tem ponudnikom pa tako vse dotlej tudi ne sme biti sklenjena pogodba o izvedbi javnega naročila (če bo vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodeno, bo tudi sicer prišlo do razveljavitve (vsaj) odločitve o oddaji javnega naročila).

Ker vlagatelj v svojem predlogu z dne 27.11.2009 tako ne izkazuje, da bi mu škoda lahko nastala tudi že zgolj zaradi aktivnosti naročnika pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila (ki so edine aktivnosti, ki bi jih bilo v predmetni fazi postopki oddaje javnega naročila - po odločitvi o oddaji javnega naročila - sploh mogoče zadržati), Državna revizijska komisija, na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN, predlogu za izdajo sklepa, da vlagateljev revizijski zahtevek z dne 25.11.2009 v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "Čiščenje prostorov Gimnazije Jesenice v obdobju od 01.09.2009 do 31.08.2012 oziroma za dobo 36 mesecev od podpisa pogodbe", objavljenem na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN 6214/2009 z dne 3.8.2009, ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 4.12.2009



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Gimnazija Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1, Jesenice,
- Odvetniška pisarna Csipö in Kozamernik, o.p., d.n.o., Cesta Staneta Žagarja 27, Kranj
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran