Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-251/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

    Številka: 018-251/2009-5
    Datum sprejema: 24. 11. 2009

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana in članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek-šinko, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo "IZOLIRNIH DIHALNIH APARATOV" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt GASILSKA OPREMA, d. o. o., Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega po pooblastilu zastopa odvetnik Silvan Jakin, Čufarjeva ulica 15, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 24. novembra 2009 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 17. septembra 2009 se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo "IZOLIRNIH DIHALNIH APARATOV", referenčna številka naročnika "MORS 294/2009-PSPb".

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.000,00 evrov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 10. avgusta 2009 sprejel "SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA IN IMENOVANJU STROKOVNE KOMISIJE TER VODJE IZVEDBE JAVNEGA NAROČILA", številka 430-384/2009-1, za oddajo javnega naročila za dobavo "IZOLIRNIH DIHALNIH APARATOV" in sicer po postopku s pogajanji brez predhodne objave (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Vlagatelj je dne 17. septembra 2009, to je pred rokom za prejem (predložitev) ponudb, priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 17. septembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), v katerem predlaga razveljavitev postopka oddaje zadevnega javnega naročila v celoti oziroma razveljavitev "ocenjevalnih kriterijev" v 7. točki razpisne dokumentacije in njihovo nadomestitev s "kriteriji iz točke "IV. ocenjevanje ponudb" iz razpisne dokumentacije", pa tudi, da mu naročnik povrne stroške, nastale z revizijo. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
    - je naročnik s spremembo kriterijev (meril) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ravnal v neskladju s 1. točko prvega odstavka 28. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), saj povabilo k oddaji ponudb ne vsebuje več zahteve po 6 letnem servisu,
    - naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila znova spreminja oziroma vztraja na določenih tehničnih rešitvah, ki jih je z odgovorom na vprašanje (v predhodnem odprtem postopku) že spremenil ("Ločen dovod na manometer in signalno napravo (lahko izveden tudi s koaksialno cevjo)"), s čimer spreminja in poslabšuje položaj vlagatelja do drugih ponudnikov, ki jih s tem privilegira.
    Vlagatelj v posledici zahteva, da naročnik tudi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila s pogajanji obdrži obe merili za ocenjevanje, črta pa zahtevo "Ločen dovod na manometer in signalno napravo (lahko izveden tudi s koaksialno cevjo)".

    Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 430-422/2009-2, izdanim dne 21. septembra 2009, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo s predložitvijo dokazila o vplačani taksi v zakonsko predpisani višini. Omenjeni poziv na dopolnitev zahtevka za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 23. septembra 2009, dne 25. septembra 2009 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti, na pošto priporočeno s povratnico oddal dopolnitev zahtevka za revizijo.

    Naročnik je dne 07. oktobra 2009 izdal sklep številka 430-422/2009-6, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi vlagateljev zahtevek za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V uvodu obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo naročnik povzema dejansko stanje v zadevi, v nadaljevanju pa navaja, da
    - je predmet oddaje tako v predhodno izvedenem odprtem postopku kakor tudi v zadevnem postopku oddaje javnega s pogajanji nabava blaga, ne pa tudi izvajanje storitev servisiranja blaga. V posledici navedenega in iz razloga nenatančne definiranosti ocenjevalnega merila, ki se nanaša na servis, se je naročnik, kakor zaključuje sam, odločil, da v novem postopku (kot merilo) določi samo skupno vrednost blaga, pri čemer se ob tem prvotno določen predmet javnega naročila ni spremenil,
    - je bila ponudnikom glede zahteve "ločen dovod na manometer in signalno napravo (lahko izveden tudi s koaksialno cevjo)" dana možnost, da na naročnika (glede vseh morebitnih nejasnosti) naslovijo vprašanja, vlagatelj pa te možnosti do datuma za oddajo ponudb ni izkoristil. Naročnik še dodaja, da je vlagatelj na povabilo k oddaji ponudbe celo oddal svojo ponudbo, iz česar izhaja, da mu ponovni obstoj omenjene tehnične zahteve ni onemogočal oddaje ponudbe.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 09. oktobra 2009, dne 12. oktobra 2009 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo "OBVESTILO o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo", z dne 12. oktobra 2009, v kateri naročniku sporoča, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je z dopisom številka 430-422/2009-8, izdanim dne 15. oktobra 2009, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji zadevnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-251/2009-2, izdanim dne 22. oktobra 2009, pozvala, da ji nemudoma po prejemu omenjenega poziva v izvirniku posreduje vso dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila in postopka revizije oddaje tega javnega naročila, ki ji je naročnik doslej še ni odstopil (zlasti še odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik je poziv, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, prejel dne 26. oktobra 2009, dne 28. oktobra 2009 pa je Državna revizijska komisija prejela dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik.

    Državna revizijska komisija je naročnika in vlagatelja z dopisom številka 018 - 251 / 2009 - 4, izdanim dne 11. novembra 2009, obvestila o podaljšanju roka za odločitev v zadevi.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma povzema, da vlagatelj v zahtevku za revizijo inter alia zatrjuje, da je naročnik s spremembo kriterijev (meril) v zadevnem postopku oddaje javnega naročila ravnal v neskladju s 1. točko prvega odstavka 28. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz zahtevka za revizijo razumeti, da vlagatelj v njem po vsebini zatrjuje kršitev 1. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 "(oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)" (28. člen ZJN-2 namreč vsebuje določbe, ki se nanašajo na oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi, naročnik pa zadevno javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave), zato je zahtevek za revizijo v tem smislu tudi obravnavala.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da sprememba kriterijev (meril) za določitev (izbiro) najugodnejše ponudbe (ob identičnih pogojih in zahtevah glede predmeta javnega naročila) med ponudniki, ki so svojo ponudbo oddali že v (predhodno izvedenem) odprtem postopku (v katerem nobena od prejetih ponudb ni bila izbrana), predstavlja bistveno spremembo razpisne dokumentacije.

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija uvodoma izvedla dokazni predlog "razpisna dokumentacija z dne 6.4.2009, št. MORS 113/2009-ODP, št. objave JN2798/2009" in dokazni predlog "povabilo št. 430-384/2009-2 z dne 7.9.2009 k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave za dobavo izolirnih dihalnih aparatov MORS 294/2009-PSPb". Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo "za oddajo javnega naročila po odprtem postopku za nakup IZOLIRNIH DIHALNIH APARATOV MORS 113/2009-ODP" (v nadaljnjem besedilu: razpisna dokumentacija predhodno izvedenega odprtega postopka MORS 113/2009-ODP) je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej (pod poglavjem "IV. OCENJEVANJE PONUDB") določil:

    "Naročnik bo izbral najugodnejšega ponudnika ob izpolnjevanju pogojev navedenih v poglavju III. - Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti na podlagi naslednjih kriterijev:

    Kriterij max število točk
    a Vrednost ponudbe 75
    b Vrednost predpisanega 6 letnega servisa 25
    S K U P A J : 100

    a) VREDNOST PONUDBE - max. število točk: 75
    število točk Kriterij
    0 - 75 najnižja vrednost ponudbe x 75
    ponujena vrednost ponudbe


    Dokazilo: PRILOGA 9

    b) VREDNOST PREDPISANEGA 6 LETNEGA SERVISA - max. število točk: 25
    število točk Kriterij
    0 - 25 Najnižja vrednost x 25
    Ponujena vrednost

    Ponudnik k ponudbi priloži natančno specifikacijo predpisanega 6 letnega servisa, kar pomeni da mora zajemati vse nujne servisne preglede do 6 let uporabe po uradnih normativih proizvajalca (vrednost ne sme presegati vrednostni servisnih pregledov, ki trenutno veljajo na trgu.)

    Dokazilo: PRILOGA 9

    število dobljenih točk je vsota točk posameznih meril (a + b). Naročnik bo izbral ponudnika, ki bo skupno dosegel največje število točk. Ponudnik lahko prejme maksimalno 100 točk.

    V primeru, da bo več ponudnikov prejelo enako število točk, se izbere ponudnik, ki nudi krajši dobavni rok (upoštevajoč omejitve, ki jih navaja naročnik v točki I. 5. ter prilogi 9)."

    Smiselno zelo podoben zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi na podlagi objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil, številka objave JN2798/2009, dne 08. aprila 2009, saj iz omenjene objave (točka "IV.2.1) Merila za oddajo") izhaja, da se javno naročilo odda na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe glede na merili:
    "1. VREDNOST PONUDBE. Pondeniranje: 75
    2. VREDNOST PREDPISANEGA 6 LETNEGA SERVISA. Pondeniranje: 25".

    Državna revizijska komisija je nadalje ob vpogledu v "POVABILO K SODELOVANJU V POSTOPKU ODDAJE JAVNEGA NAROČILA S POGAJANJI BREZ PREDHODNE OBJAVE za dobavo IZOLIRNIH DIHALNIH APARATOV MORS 294/2009-PSPb" (torej dokumentaci-jo zadevnega javnega naročila) ugotovila, da je naročnik v njem med drugim določil:
    - "Ponudniki bodo ocenjeni na podlagi ocenjevalnega kriterija najnižje cene za celotno javno naročilo. V kolikor bosta dva ali več ponudnikov ponudili enake cene se izbere ponudnik, ki nudi krajši dobavni rok." (točka "7 Način ocenjevanja ponudb in postopki, ki se nanašajo na ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti ponudnikov"),
    - da bo "izbral najugodnejšega ponudnika"â?? â??"na podlagi ocenjevalnega kriterija najnižje cene" (točka "IV/2 OCENJEVALNI KRITERIJI").

    V posledici doslej citiranih delov razpisne dokumentacije predhodno izvedenega odprtega postopka MORS 113/2009-ODP in razpisne dokumentacije zadevnega javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v izpostavljenem delu (v delu, ki se nanaša na merila za izbiro ponudbe) spremenil razpisno dokumentacijo na način, da ta v zadevnem postopku s pogajanji brez predhodne objave ne vsebuje več merila ekonomsko najugodnejše ponudbe ("1. VREDNOST PONUDBE. Pondeniranje: 75" "2. VREDNOST PREDPISANEGA 6 LETNEGA SERVISA. Pondeniranje: 25"), temveč merilo najnižje cene.

    Določanje meril za izbiro ponudbe (iz prvega odstavka 48. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik lahko odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe - z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila - ali najnižje cene) in njihovo vrednotenje je že po naravi stvari ena najpomembnejših in najbolj odgovornih nalog naročnika v vsakem postopku javnega naročanja (takšen zaključek nedvomno podkrepljuje tudi določba 109. člena ZJN-2, iz katere izhaja, da se naročnik ali odgovorna oseba naročnika, ki določi merila za izbor v nasprotju z ZJN-2, kaznuje za prekršek). Merilo je namreč razlikovalni znak med ponudbami, na podlagi katerega lahko naročnik ocenjuje ekonomske prednosti posamezne ponudbe oziroma ponujeno ceno, opis meril in njihovo vrednotenje pa ponudnike vnaprej seznani z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Merila morajo biti oblikovana tako, da upoštevajo dejanske cilje in okoliščine javnega naročila, kot merilo pa se lahko uporabi samo tisti razlikovalni element, ob uporabi katerega je pri možnih odstopanjih med ponudniki in njihovimi ponudbami realno pričakovati določeno stopnjo konkurenčnosti. V posledici doslej navedenega gre zaključiti, da je določanje meril (v skladu z ZJN-2) v vsakem postopku javnega naročanja ena od ključnih nalog naročnika, pomembno pa vpliva tudi na izbiro ponudb v posameznem postopku javnega naročanja.

    ZJN-2 izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 29. člena pogojuje z zahtevo po tem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojem sklepu številka 018-120/2007-7, izdanem dne 03. maja 2007, ZJN-2 pri tem natančneje ne pojasnjuje pojma "bistveno" oziroma ne določa, kdaj se šteje, da se je prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno spremenil oziroma bistveno spremenila. Kljub doslej navedenemu pa je mogoče z uporabo argumentov pravne razlage zaključiti, da ZJN-2 ne šteje za bistveno prav vsake (torej tudi nebistvene) spremembe prvotno določenega predmeta javnega naročila in vsebine razpisne dokumentacije, v posledici česar gre zaključiti, da je v vsakokratnem postopku in v konkretnih okoliščinah vsakega posameznega primera potrebno ugotoviti, ali je sprememba bistvena ali ne. Ob tem ne gre prezreti niti publikacije "ZAKON O JAVNEM NAROČANJU ZAKON O JAVNEM NAROČANJU NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM PODROČJU IN PODROČJU POšTNIH STORITEV ZAKON O REVIZIJI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA S KOMENTARJEM", založila GV Založba, založniško podjetje, d. o. o., Ljubljana, 2007, avtorice dr. Vesne Kranjc, iz katere na strani 179 izhaja, da so bistvene "na primer spremembe, ki se nanašajo na pogoje o osebnih lastnostih ponudnika ali merilih."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je spremembo vsebine razpisne dokumentacije zadevnega javnega naročila, vodenega po postopku s pogajanji brez predhodne objave (v odnosu do prvotno določene vsebine razpisne dokumentacije predhodno izvedenega odprtega postopka MORS 113/2009-ODP), v delu, ki se nanaša na merila (kriterije) za izbiro ponudbe, v konkretnem primeru opredeliti za bistveno. Kot je bilo to ugotovljeno že doslej, je določanje meril za izbiro ponudbe in njihovo vrednotenje že po naravi stvari ena najpomembnejših in najbolj odgovornih nalog naročnika v vsakem postopku javnega naročanja, prav tako pa v konkretnem primeru nadomestitev merila (kriterija) ekonomsko najugodnejše ponudbe ("1. VREDNOST PONUDBE. Pondeniranje: 75" "2. VREDNOST PREDPISANEGA 6 LETNEGA SERVISA. Pondeniranje: 25") z merilom (kriterijem) najnižje cene po oceni Državne revizijske komisije pomeni tveganje za izkrivljanje konkurence v škodo morebitnih novih ponudnikov, ki bi (lahko) oddali ponudbo v (predhodno izvedenem) odprtem postopku, če bi bila merila že v slednje omenjenem postopku določena na način, kot so določena v zadevnem postopku oddaje javnega naročila. Nadomestitev merila (kriterija) ekonomsko najugodnejše ponudbe ("1. VREDNOST PONUDBE. Pondeniranje: 75" "2. VREDNOST PREDPISANEGA 6 LETNEGA SERVISA. Pondeniranje: 25") z merilom (kriterijem) najnižje cene bi po oceni Državne revizijske komisije lahko tudi pomembno vplivala na položaj vlagatelja (in njegovo ponudbo) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila za dobavo "IZOLIRNIH DIHALNIH APARATOV", kar je mogoče ponazoriti tudi na naslednjem hipotetičnem primeru:

    Če bi vrednost ponudbe ponudnika A znašala 160.714,28 evrov, vrednost ponudbe ponudnika B 156.250,00 evrov, vrednost ponudnika C pa 150.000,00 evrov, bi, ob upoštevanju merila ekonomsko najugodnejše ponudbe ("1. VREDNOST PONUDBE. Pondeniranje: 75" "2. VREDNOST PREDPISANEGA 6 LETNEGA SERVISA. Pondeniranje: 25"), ki izhaja iz prvotno določene vsebine razpisne dokumentacije predhodno izvedenega odprtega postopka MORS 113/2009-ODP, to pomenilo, da bi ponudba ponudnika A po formuli "najnižja vrednost ponudbe x 75 / ponujena vrednost ponudbe" prejela 70 točk, ponudba ponudnika B 72 točk, ponudba ponudnika C pa 75 točk. Če bi vrednost predpisanega 6 letnega servisa v ponudbi ponudnika A znašala 6.000,00 evrov, vrednost v ponudbi ponudnika B 7.894,73 evrov, v ponudbi ponudnika C pa 10.000,00 evrov, bi, ob upoštevanju merila ekonomsko najugodnejše ponudbe ("1. VREDNOST PONUDBE. Pondeniranje: 75" "2. VREDNOST PREDPISANEGA 6 LETNEGA SERVISA. Pondeniranje: 25"), ki izhaja iz prvotno določene vsebine razpisne dokumentacije predhodno izvedenega odprtega postopka MORS 113/2009-ODP, to pomenilo, da bi ponudba ponudnika A po formuli "Najnižja vrednost x 25 / Ponujena vrednost" prejela 25 točk, ponudba ponudnika B 19 točk, ponudba ponudnika C pa 15 točk. Skupaj bi tako ponudba ponudnika A prejela 95 točk (vrednost ponudbe 160.714,28 evrov + 6.000,00 evrov), ponudba ponudnika B 91 točk (vrednost ponudbe 156.250,00 evrov + 7.894,73 evrov), ponudba ponudnika C pa 90 točk (vrednost ponudbe 150.000,00 evrov + 10.000,00 evrov), kar v posledici pomeni, da bi bila kot najugodnejša izbrana ponudba ponudnika A.

    Ob upoštevanju "ocenjevalnega kriterija najnižje cene za celotno javno naročilo" (drugi odstavek točke "7 Način ocenjevanja ponudb in postopki, ki se nanašajo na ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti ponudnikov" na strani "3/23" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), torej merila najnižje cene, ki izhaja vsebine razpisne dokumentacije zadevnega javnega naročila, bi bila glede na iste vrednosti ponudb, kot so bile predstavljene v prejšnjem odstavku tega sklepa, kot najugodnejša izbrana ponudba ponudnika C, katerega vrednost ponudbe bi znašala 150.000,00 evrov (+ 10.000,00 evrov).

    Iz predstavljenega (sicer) hipotetičnega primera torej jasno izhaja, da bi bila v odvisnosti od tega, ali je naročnik v razpisni dokumentaciji določil merilo (kriterij) ekonomsko najugodnejše ponudbe ("1. VREDNOST PONUDBE. Pondeniranje: 75" "2. VREDNOST PREDPISANEGA 6 LETNEGA SERVISA. Pondeniranje: 25") ali merilo (kriterij) najnižje cene, kot najugodnejša lahko izbrana druga ponudba. V izpostavljenem hipotetičnem primeru bi bila namreč ob upoštevanju merila ekonomsko najugodnejše ponudbe izbrana ponudba ponudnika A, ob upoštevanju merila najnižje cene pa bi bila izbrana ponudba ponudnika C.

    V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je spremembo vsebine razpisne dokumentacije zadevnega javnega naročila, vodenega po postopku s pogajanji brez predhodne objave (v odnosu do prvotno določene vsebine razpisne dokumentacije predhodno izvedenega odprtega postopka MORS 113/2009-ODP), v delu, ki se nanaša na merila (kriterije) za izbiro ponudbe, v konkretnem primeru opredeliti za bistveno, naročnik pa je z doslej opisano spremembo meril (kriterijev) v razpisni dokumentaciji kršil 1. točko prvega odstavka 29. člena ZJN-2. Postopek s pogajanji brez predhodne objave se namreč za javna naročila blaga (in javna naročila storitev) po omenjeni določbi ZJN-2 lahko uporabi le v primeru, če naročnik v postopku oddaje javnega naročila v odprtem postopku ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Ker je spremembo vsebine razpisne dokumentacije zadevnega javnega naročila (v odnosu do prvotno določene vsebine razpisne dokumentacije predhodno izvedenega odprtega postopka MORS 113/2009-ODP) v delu, ki se nanaša na merila (kriterije) za izbiro ponudbe, v konkretnem primeru opredeliti za bistveno, slednji pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila znova spreminja oziroma vztraja na določenih tehničnih rešitvah, ki jih je z odgovorom na vprašanje (v predhodnem odprtem postopku) že spremenil ("Ločen dovod na manometer in signalno napravo (lahko izveden tudi s koaksialno cevjo)"), s čimer spreminja in poslabšuje položaj vlagatelja do drugih ponudnikov, ki jih s tem privilegira.

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevim dokaznim predlogom in vpogledala v povabilo k sodelovanju v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, številka 430-384/2009-2, z dne 07. septembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: povabilo k sodelovanju), v vprašanja in odgovore, ki izhajajo iz obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 08. aprila 2009 (številka objave JN2798/2009), pa tudi v razpisno dokumentacijo "z dne 6.4.2009, št. MORS 113/2009-ODP, št. objave JN2798/2009". Ob vpogledu v omenjeno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v povabilu k sodelovanju v postopku oddaje zadevnega javnega naročila glede dodatne opreme med drugim (v 5. točki poglavja "V. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE IN OSTALE ZAHTEVE NAROČNIKA VEZANE NA PREDMET JAVNEGA NAROČILA" na strani "7/23") postavil tudi zahtevo "Ločen dovod na manometer in signalno napravo (lahko izveden tudi s koaksialno cevjo)".

    Državna revizijska komisija ocenjuje, da citirana tehnična zahteva razpisne dokumentacije ("Ločen dovod na manometer in signalno napravo (lahko izveden tudi s koaksialno cevjo)") ni (dovolj) jasna, da bi razumno obveščen in povprečno skrben gospodarski subjekt (potencialni ponudnik) na podlagi nje lahko zaključil, ali izolirni dihalni aparat, ki ga je nameraval ponuditi oziroma ga ponuja ("IDA Interspiro QS"), omenjeno zahtevo izpolnjuje. Na izpostavljeni zaključek ne more vplivati niti zatrjevanje naročnika, v katerem je zapisal, da v potrditev, da je "dopuščal različne rešitve za izpolnjevanje te konkretne tehnične zahteve, govori tudi to, da za naročnika dikcija "lahko izveden tudi s koaksialno cevjo" pomeni ločen dovod na manometer in signalno napravo. Gre namreč za to, da je ločen dovod izveden kot cev v cevi (dve ločeni cevi ali dva ločena kanala, ki se nahajata znotraj ene cevi)". Naročnik namreč sporne tehnične zahteve ni (dovolj) jasno zapisal že v povabilu k sodelovanju v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, temveč je pojasnilo podal šele v odločitvi o zahtevku za revizijo. Prav tako na izpostavljeni zaključek ne more vplivati navajanje naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, da "je bila ponudnikom v času do oddaje ponudbe"â?? â??"dana možnost, da na naročnika naslovijo vprašanja glede vseh morebitnih nejasnosti vezanih na vsebino tehničnih in ostalih zahtev", vlagatelj pa "te možnosti do datuma za oddajo ponudb ni izkoristil." Kot namreč pravilno ugotavlja že naročnik sam, ZJN-2 od gospodarskih subjektov ne zahteva, da bi v primeru, ko razpisna dokumentacija v katerem od njenih sestavnih delov ni jasna, morali naročniku (preden vložijo zahtevek za revizijo) zastaviti vprašanja ali zahtevati dodatna pojasnila oziroma dodatne informacije glede razpisne dokumentacije, pač pa jim zgolj daje omenjeno možnost.

    Kljub temu, da je šlo v primeru predhodnega javnega naročanja istega naročnika, izvedenega po odprtem postopku, katerega obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN2798/2009) dne 08. aprila 2009 ("Naslov naročila, ki ga je določil naročnik:" "IZOLIRNI DIHALNI APARATI"), za drug postopek javnega naročanja, ki ni predmet zadevnega revizijskega postopka, je v navezavi na tokratni postopek oddaje javnega naročila (vseeno) razumeti, da je naročnik s tem, ko je na zaprosilo, ki se je v takratnem postopku glasilo

    "V V. poglavju razpisne dokumentacije pod točko 5. "Dodatna oprema" je v 5. alineji navedeno, da se zahteva: Ločen dovod na manometer in signalno napravo (lahko izveden tudi s koaksialno cevjo)." "Dovod na manometer in signalno napravo je pri IDA Interspiro QS izveden z eno cevjo, ki ima ločena kanala za dovod zraka na manomenter in signalno napravo. Rešitev ustreza vsem evropskim normativom (tudi EN 137 verzija 2007) ter je tipizirana kot ustrezna tudi s strani Gasilske zveze Slovenije. Enaka rešitev je bila predvidena tudi v razpisu za IDA, ki ga je MORS objavil leta 2008 in je bila s strani razpisne komisije označena kotn ustrezna. Prosimo za potrditev, da omenjena rešitev ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, navedenim v V. poglavju pod točko 5, alineja 5",

    v takratnem postopku odgovoril, da se zahteva "Ločen dovod na manometer in signalno napravo (lahko izveden tudi s koaksialno cevjo)" črta, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave pa je enako tehnično zahtevo zapisal v povabilu k sodelovanju, pri vlagatelju (v povezavi z razumevanjem sporne tehnične zahteve v postopku oddaje zadevnega javnega naročila) povzročil (še dodatno) zmedo.

    V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in iz razloga, ker se (ob ostalih predpostavkah) postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 1. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 lahko za javna naročila blaga uporabi le pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita, v zadevnem revizijskem postopku pa je bilo ugotovljeno, da
    a) je spremembo vsebine razpisne dokumentacije zadevnega javnega naročila (v odnosu do prvotno določene vsebine razpisne dokumentacije predhodno izvedenega odprtega postopka MORS 113/2009-ODP) v delu, ki se nanaša na merila (kriterije) za izbiro ponudbe, v konkretnem primeru opredeliti za bistveno,
    b) je naročnik z opisano spremembo meril (kriterijev) v razpisni dokumentaciji kršil 1. točko prvega odstavka 29. člena ZJN-2,
    postopek oddaje zadevnega javnega naročila za dobavo "IZOLIRNIH DIHALNIH APARATOV", referenčna številka naročnika "MORS 294/2009-PSPb", v celoti razveljavila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik "v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev, povrne naslednje stroške, nastale z revizijo :"
    - "nagrada za revizijski postopek" "800,00 â??",
    - "DDV 20 % od 800,00 â??" "160,00 â??",
    - "izdatki" "20,00 â??",
    - "taksa - v znesku plačane takse" "........â??".

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
    - takso (za zahtevek za revizijo) v višini 2.500,00 evrov (EUR),
    - nagrado za revizijski postopek v višini 400,00 evrov (EUR), ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list Republike Slovenije, številka 35/2009) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list Republike Slovenije, številka 67/2008; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi), in sicer po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera,
    - 20 % davek na dodano vrednost v višini 80,00 evrov (EUR), izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za revizijski postopek (na podlagi "Seznama davčnih zavezancev - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 24. novembra 2009, dostopen pa je na spletni strani http://www.durs.gov.si/si/seznami_davcnih_zavezancev/ Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščenec vlagatelja, odvetnik "JAKIN SILVAN", "ČUFARJEVA ULICA 015, 1000 LJUBLJANA", v seznamu davčnih zavezancev vpisan kot davčni zavezanec),
    - izdatke v pavšalnem znesku 20,00 evrov (EUR), ki jih je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi.

    Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne stroške, nastale z revizijo, priznala stroške v višini 3.000,00 evrov (EUR) in sicer skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka (kot to izhaja iz izreka tega sklepa). Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.000,00 evrov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 24. novembra 2009


    Predsednica senata
    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije
































    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
    - odvetnik Silvan Jakin, Čufarjeva ulica 15, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran