018-266/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter članic mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža obvestilnih tabel - LED na mejnem prehodu Petišovci, mejnem prehodu Bistrica ob Sotli in mejnem prehodu Metlika" (po odprtem postopku) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Detel telekomunikacije, d.o.o., Cesta 20. julija 8, Zagorje ob Savi, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.11.2009 soglasno

odločila:

1. Vlagateljevemu primarnemu revizijskemu predlogu, kot izhaja iz njegovega revizijskega zahtevka z dne 6.10.2009, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljeve zahteve za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila "Dobava in montaža obvestilnih tabel - LED na mejnem prehodu Petišovci, mejnem prehodu Bistrica ob Sotli in mejnem prehodu Metlika", vodenega po odprtem postopku (naročnikova oznaka postopka ODTABLE-27/2009), kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 430-123/2009/34 z dne 29.9.2009.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.480,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 16.7.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža obvestilnih tabel - LED na mejnem prehodu Petišovci, mejnem prehodu Bistrica ob Sotli in mejnem prehodu Metlika", in sicer po odprtem postopku (naročnikova oznaka postopka ODTABLE-27/2009).

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 5895/2009 z dne 21.7.2009 ter v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo št. 2009/S 139-203447 z dne 23.7.2009.

Dne 10.9.2009 je naročnik izdal odločitev o oddaji naročila, iz katere izhaja, da se predmetno javno naročilo ne odda. Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za neprimerno, ker je ugotovil, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja tehničnega pogoja iz točke 9.1.3 razpisne dokumentacije, ter za nepravilno, ker je ugotovil, da predložena bančna garancija po vsebini bistveno odstopa od vzorca bančne garancije, ki je del razpisne dokumentacije.

Z vlogo z dne 25.9.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za spremembo odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Istega dne je vlagatelj na naročnika naslovil tudi zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve, v kateri je med drugim navedel: "Glede na to, da vaša odločitev ni obrazložena, saj ni navedeno v katerem delu bančna garancija ni skladna z vzorcem iz pogodbe, vas prosimo, da nam posredujete takšno odločitev, da bomo vaše navedbe o neprimernosti naše ponudbe lahko preizkusili, predvsem pa, da točno navedete, kaj je v predloženi bančni garanciji narobe. Po našem mnenju je bančna garancija pripravljena v skladu z zahtevami iz razpisa, iz vaše obrazložitve pa ne izhaja, kaj točno je narobe.". Naročnika je ob ten pozval tudi, da mu nemudoma omogoči vpogled v ponudbo konkurenčnega ponudnika ter v odgovor referenčnega naročnika Lea, d.o.o., na vprašanje o tem, zakaj vlagatelju ni potrdil referenc.

Naročnik je dne 29.9.2009 izdal sklep, s katerim je vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik ponavlja razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, kot jih je navedel že v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila. Naročnik ob tem ugotavlja, da je odločitev vsebovala vse zahtevane elemente, kot jih določa tretji odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). Istočasno je naročnik odločil tudi, da svoje odločitve o oddaji javnega naročila ne bo spremenil.

Naročnik naj bi vlagatelju vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočil dne 30.9.2009, ob tem naj bi mu omogočil tudi vpogled v odgovor družbe Lea, d.o.o. (navedeno izhaja iz pojasnila, ki ga je naročnik posredoval pooblaščencu ponudnika Iskra Sistemi, d.d., ter sklepa, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku; zapisnika o vpogledu v ponudbo tega ponudnika naročnik ni vodil).

Z vlogo z dne 6.10.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem predlaga razveljavitev naročnikovega sklepa o zavrženju njegove zahteve za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, podredno pa razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila in vseh nadaljnjih ravnanj naročnika - sklepa o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve, povabila k predložitvi ponudbe v postopku s pogajanji ter pogajanj - "če se bodo ta izvedla". Ob primarnem in podrednem zahtevku vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
V obrazložitvi zahtevka vlagatelj naročniku najprej očita, da je ravnal nezakonito in kršil načeli transparentnosti in enake obravnave ponudnikov, ker svoje odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ni obrazložil na način, da bi opisal dejansko stanje, iz katerega po naročnikovem mnenju izhaja nepravilnost in neprimernost vlagateljeve ponudbe. Vlagatelju posledično ni jasno, zakaj naj ne bi izpolnjeval tehničnega pogoja iz točke 9.1.13, kot tudi ne, zakaj naj bi bančna garancija bistveno odstopala od vzorca. Naročnikovih pavšalnih, z ničemer obrazloženih razlogov, naj torej ne bi bilo mogoče preizkusiti. Vlagatelj trdi, da je njegova ponudba pravilna in popolna, saj naj bi bila v celoti pripravljena v skladu z zahtevami iz razpisa; če pa temu ni tako, pa naj naročnik pove, kaj je narobe, da bo vlagatelj lahko ocenil, ali je naročnikovo ravnanje pravilno in zakonito in se bo na tej podlagi odločil, ali uveljavlja pravno varstvo ali ne. Vlagatelj dalje pojasnjuje, da zahtevo po naročnikovi utemeljitvi odločitev določa že ZJN-2, takšna zahteva pa izhaja tudi iz prakse Državne revizijske komisije. Vlagatelj dalje navaja, da se ne strinja tudi s tem, da se izvedejo pogajanja ne da bi naročnik povedal, kaj je narobe z vlagateljevo ponudbo in kaj naj odpravi. Poleg tega bodo tudi pogajanja netransparentna, saj naročnik nima protokola. Vlagatelj "kot zanimivost" navaja, da si naročnik pridržuje pravico, da bo izvedel en ali dva kroga pogajanj, ne da bi v naprej povedal, od česa je to odvisno. Glede na sedanje ravnanje naročnika je po vlagateljevem mnenju "čisto mogoče", da bo v primeru, če bo po prvem krogu vlagateljeva ponudba ugodnejša od konkurence, izvedel še drugi krog pogajanj. Vlagatelj priznava, da so to "seveda špekulacije", vendar naj bi bilo očitno, da naročnik niti na vlagatelj poziv ne želi izvesti pogajanj po vnaprej dogovorjenih pravilih (protokolu), temveč si pušča "odprta vrata". Vlagatelj vztraja, da je njegova ponudba popolna v smislu določil ZJN-2, ker jo je naročnik izločil, pa je s tem ravnal v neskladju s prvim odstavkom 80. člena tega zakona. Naročnik je v neskladju z določili ZJN-2 po vlagateljevem mnenju ravnal tudi, ker temu ni želel izdati dodatne obrazložitve (razlogov pa ni vsebinsko pojasnil niti v odločitvi) ter ker je povabil k predložitvi ponudb v postopku s pogajanji, čeprav za postopek še ni pravnomočno zaključen, pri tem pa ni izdal niti protokola o pogajanjih, kar pomeni, "da si pridržuje pravico, da bo postopek izvedbe pogajanj vodil netransparentno".

Na naročnikov poziv je vlagatelj svoj revizijski zahtevek dne 16.10.2009 dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 28.10.2009, s katerim je tega v celoti zavrnil, ravno tako pa ni ugodil niti vlagateljevi zahtevi po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.
V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vlagatelju že v odločitvi o oddaji naročila in v sklepu, s katerim je zavrgel njegovo zahtevo za dodatno obrazložitev te odločitve, navedel svoji ugotovitvi o tem, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja tehničnega pogoja iz točke 9.1.3 razpisne dokumentacije, zato je njegova ponudba nepravilna, ter da predložena bančna garancija po vsebini odstopa od vzorca bančne garancije, ki je del razpisne dokumentacije, zaradi česar je vlagateljeva ponudba neprimerna. Naročnik ob tem izraža prepričanje, da njegova odločitev vsebuje vse zahtevane elemente iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Pri tem poudarja, da ZJN-2 natančnejših določb o tem, kaj vse mora vsebovati odločitev ne vsebuje, na vsebino te pa napotujejo določbe o razlogih, zaradi katerih lahko ponudniki zahtevajo dodatno obrazložitev odločitve. Naročnik poudarja tudi, da je bil vlagatelj ob vpogledu v ponudbo konkurenčnega ponudnika seznanjen tudi z vsebino dopisa, s katerim je naročnik družbo Lea, d.o.o. zaprosil za pojasnilo resničnosti dejstev, kot izhajajo iz kopij referenčnih potrdil, predloženih v vlagateljevi ponudbi. Prav tako naj bi bil vlagatelj na vpogledu seznanjen z vsebino odgovora omenjene družbe, v katerem ta navaja, da je vlagatelj dela, na katera se nanašata omenjeni referenčni potrdili, izvedel po dogovorjenem roku in da je prihajalo do pogostih okvar v garancijski dobi ter da so zaradi ugotovljenih dejstev podpis referenčnega potrdila za predmetno javno naročilo zavrnili. Iz navedenega je, v povezavi z zapisanim v odločitvi o oddaji naročila, vlagatelju vsaj na tej točki moralo postati jasno, kako je naročnik ocenil, da vlagatelj izpolnjevanja tehničnega pogoja iz točke 9.1.3 razpisne dokumentacije ni izkazal in je njegovo ponudbo ocenil kot nepravilno. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na bančno garancijo za resnost ponudbe, naročnik poudarja, da so bile zahteve razpisne dokumentacije v zvezi s to vlagatelju znane (naročnik jih na tem mestu tudi predstavlja), prav tako je bila vlagatelju znana vsebina v njegovi ponudbi predložene garancije. Naročnik zato ocenjuje, da ni razloga, da bi vlagatelju v odločitvi o oddaji naročila natančneje in še podrobneje, kot zahteva ZJN-2, pojasnjeval odstopanja v predloženi bančni garanciji glede na vzorec te iz razpisne dokumentacije, zaradi česar po njegovem mnenju tudi ni razloga za dodatno obrazložitev odločitve v zvezi s tem vprašanjem. Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na postopek s pogajanji, naročnik pojasnjuje, da je po predhodnem, neuspešnem odprtem postopku oddaje predmetnega javnega naročila sprejel sklep o začetku postopka s pogajanji po predhodni objavi in oba ponudnika, ki sta predložila ponudbi v predhodnem postopku, pozval k predložitvi ponudbe. V razpisni dokumentaciji postopka s pogajanji je naročnik določil, da mora ponudnik odpraviti nepravilnosti, razvidne iz odločitve o oddaji javnega naročila po predhodnem, odprtem postopku, s takšno zahtevo in pogoji, katerih izpolnjevanje mora izkazati, pa je vlagatelja seznanil tudi v povabilu k oddaji ponudbe v postopku s pogajanji. Naročnik je tako obema ponudnikoma omogočil odpravo nepravilnosti, ugotovljenih v neuspešnem odprtem postopku, pri tem pa je jasno in nedvoumno navedel, katere nepravilnosti mora vlagatelj odpraviti. Naročnik oporeka tudi navedbam vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano netransparentnost postopka s pogajanji, ker naročnik ni pripravil protokola. Naročnik poudarja, da ZJN-2, kot ugotavlja tudi sam vlagatelj, za postopek s pogajanji ne vsebuje nobenih pravil o sami izvedbi pogajanj, temveč določa le pogoje za njegovo uporabo. Naročnik je za postopek s pogajanji pripravil razpisno dokumentacijo, v kateri je natančno opredelil postopek oddaje predmetnega javnega naročila in način izvedbe pogajanj, ki ga naročnik na tem mestu tudi predstavlja. Naročnik ocenjuje, da je v razpisni dokumentaciji pravila izvedbe pogajanj opredelil dovolj natančno, da ta ne omogočajo netransparentne izvedbe postopka ter hkrati ne slabijo naročnikovih pogajalskih izhodišč, do česar bi prišlo v primeru, če bi naročnik vnaprej točno določil, koliko krogov pogajanj bo izvedel. Naročnik pa tudi sicer poudarja, da bo presoja morebitne nepravilnosti izvedbe postopka s pogajanji mogoča šele po zaključku tega. Naročnik pa vedno in na vseh pogajanjih pred zadnjim krogom pogajanj ponudnika s tem seznani in zadnjo ponudbo javno odpre, zato tudi v tem postopku ne bo ravnal drugače. Naročnik pojasnjuje še, da je izvajanje postopka s pogajanji zaradi vloženega revizijskega zahtevka zadržal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 2.11.2009 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, prejetega dne 6.11.2009, je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval fotokopije dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije je tej dne 18.11.2009 odstopil še originalno dokumentacijo o postopku.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi najprej spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o neizdaji dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila oziroma o zavrženju vlagateljeve zahteve za izdajo izdaji te.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da ZJN-2 v prvem odstavku 79. člena določa, da mora naročnik svojo odločitev o oddaji javnega naročila obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. Iz določb drugega odstavka 79. člena ZJN-2 poleg navedenega izhaja (vsaj načelna) zahteva po tem, da odločitev o oddaji javnega naročila vselej vsebuje razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. V primeru, ko omenjenih elementov odločitev o oddaji javnega naročila ne vsebuje, je ponudnik namreč upravičen zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Četudi drugih izrecnih zahtev glede vsebine odločitve o oddaji javnega naročila in dodatne obrazložitve te ZJN-2 ne vsebuje, je potrebno pri razlagi s tem povezanih vprašanj izhajati tudi iz namena omenjenih institutov. Tako gre pojasniti, da je namen odločitve o oddaji javnega naročila in njene dodatne obrazložitve predvsem v seznanitvi ponudnikov tako s samo odločitvijo o ne/oddaji javnega naročila, kot tudi z vsemi razlogi za takšno odločitev oziroma za ne/izbor določene ponudbe, s katerimi mora biti ponudnik seznanjen, da bi lahko sprejel odločitev o tem, ali bo uveljavljal pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila, oziroma da bi bilo uveljavljanje pravnega varstva lahko učinkovito.

V posledici navedenega gre ugotoviti tudi, da je presoja vprašanja, ali je naročnik v dodatni obrazložitvi vlagatelju, ki zahteva njeno izdajo, dolžan pojasnjevati še kaj več, kot je že navedel v okviru odločitve o oddaji javnega naročila, odvisna od tega, ali so bile že v okviru prvotne odločitve temu posredovane vse informacije, ki jih ta potrebuje, da bi lahko učinkovito preveril in (če je to potrebno) zaščitil svoj položaj v postopku oddaje javnega naročila.

Ne glede na to, ali bo dodatna obrazložitev vsebovala dodatne informacije, ki predhodno še niso bile posredovane, pa je bilo v odločitvah Državne revizijske komisije že večkrat sprejeto stališče (glej npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-200/08, 018-103/2009 itd.), da je naročnik na zahtevo po izdaji dodatne obrazložitve vselej dolžan odgovoriti, od dneva vlagateljevega prejema naročnikovega odgovora na (pravočasno) zahtevo pa ne glede na vsebino takšnega odgovora za vlagatelja teče rok za vložitev zahtevka za revizijo.

V konkretni zadevi iz naročnikove odločitve o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila, kot že navedeno, izhaja, da je vlagateljevo ponudbo označil za neprimerno, ker je ugotovil, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja tehničnega pogoja iz točke 9.1.3 razpisne dokumentacije, ter za nepravilno, ker je ugotovil, da predložena bančna garancija po vsebini bistveno odstopa od vzorca bančne garancije, ki je del razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v svoji zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve z dne 25.9.2009 te v delu, ki se nanaša na ugotovljeno nepopolnost njegove ponudbe zaradi neizpolnjevanja tehničnega pogoja iz točke 9.1.3 razpisne dokumentacije, ni zahteval (zahteval je le vpogled v dopis družbe Lea, d.o.o., za katerega naročnik zatrjuje, da mu ga je omogočil, česar vlagatelj ne prereka). Ker je vlagatelj tekom postopka oddaje javnega naročila tako očitno štel, da v zvezi s tako ugotovljeno nepopolnostjo njegove ponudbe dodatnih informacij ne potrebuje, gre kot neutemeljene zavrniti tudi sedaj podane revizijske navedbe, skladno s katerimi naj odločitev o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na obravnavno pomanjkljivost, ne bi bila zadostno obrazložena.

Nasprotno pa Državna revizijska komisija ugotavlja v zvezi naročnikovo ugotovitvijo o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe zaradi neustreznosti predložene garancije za resnost ponudbe. S tem v zvezi Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila zgolj pavšalno navedel, da ta "po vsebini bistveno odstopa od vzorca bančne garancije, ki je del razpisne dokumentacije", pri tem pa ni niti z besedo pojasnil, v čem naj bi bilo zatrjevano odstopanje pravzaprav podano. V zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve je vlagatelj naročnika na to izrecno opozoril in od njega zahteval, da mu točno navede, "kaj je v predloženi bančni garanciji narobe", da bi lahko s tem povezane ugotovitve naročnika preizkusil. Naročnik je vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve zavrgel, ob tem pa je ponovno navedel zgolj, da predložena garancija za resnost ponudbe "po vsebini bistveno odstopa od vzorca bančne garancije, ki je del razpisne dokumentacije".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila v delu, ki se nanaša na ugotovljeno nepopolnost vlagateljeve ponudbe zaradi neustreznosti predložene garancije za resnost ponudbe, ne vsebuje ustrezne navedbe razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, saj v odločitvi niso predstavljene vse informacije, ki jih vlagatelj potrebuje za to, da bi lahko učinkovito zaščitil svoj položaj v postopku oddaje javnega naročila oziroma učinkovito uveljavljal morebitno pravno varstvo v postopku. Naročnik vlagatelja namreč ni seznanil, v čem naj bi bilo pravzaprav podano neskladje predložene garancije z vzorcem te, kot je bil podan v razpisni dokumentaciji, preizkus naročnikove pavšalne in neobrazložene ugotovitve o neustreznosti predloženega dokumenta pa tako ni mogoč.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja tudi, da je bil naročnik, skladno z določili tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, vlagatelju na njegovo zahtevo dolžan izdati dodatno obrazložitev njegove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, in sicer (vsaj) v delu, ki se nanaša na ugotovljeno nepopolnost njegove ponudbe zaradi neustreznosti predložene bančne garancije za resnost ponudbe. Ker tega ni storil, je ravnal v neskladju z določili omenjene določbe ZJN-2, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

V posledici zgornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu primarnemu revizijskemu predlogu, kot izhaja iz njegovega revizijskega zahtevka z dne 6.10.2009, ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljeve zahteve za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila "Dobava in montaža obvestilnih tabel - LED na mejnem prehodu Petišovci, mejnem prehodu Bistrica ob Sotli in mejnem prehodu Metlika", vodenega po odprtem postopku (naročnikova oznaka postopka ODTABLE-27/2009), kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 430-123/2009/34 z dne 29.9.2009.

Ker je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevemu primarnemu revizijskemu predlogu, revizijskih navedb, ki se navezujejo na vlagateljev podredni revizijski predlog (domnevna spornost izvajanja postopka s pogajanji), v okviru revizijskega postopka ni obravnavala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini 5.000,00 EUR, za plačilo takse za revizijski postopek, ter v višini 800,00 EUR, povečano za 20% DDV, za nagrado odvetniku.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008), kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski zahtevek v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 400,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 480,00 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.480,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa od plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.11.2009


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12/I, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran