018-255/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članic Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Svetovanje, priprava tehničnih in/ali strokovnih podlag ter razpisne dokumentacije za projekt "Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju"" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Quattron Management Consulting GmbH, Im Bauernfeld 30a, Bamberg, Nemčija, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Ivan Gorjup, Ulica Vita Kraigherja 1, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.11.2009 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 25.9.2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.7.2009 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Svetovanje, priprava tehničnih in/ali strokovnih podlag ter razpisne dokumentacije za projekt "Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju"", in sicer po postopku s pogajanji v skladu s prvim odstavkom 28. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2).

Naročnik postopek s pogajanji vodi po zaključku predhodnega neuspešnega odprtega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, objavljenega na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN 5941/2008 z dne 15.7.2008 ter v Uradnem listu EU pod objavo št. 2008/S 138-184822 z dne 18.7.2008.
Dne 15.7.2009 je naročnik izdal dokument "Povabilo na pogajanja" št. 430-1/2009-257, ki ga je vlagatelju posredoval prek njegovega pooblaščenca v predmetnem revizijskem postopku. Priloga dokumenta, s katerim je vlagatelja povabil k sodelovanju v pogajanjih, je tudi dokument "Protokol", ki (ob razpisni dokumentaciji predhodnega, odprtega postopka) predstavlja razpisno dokumentacijo postopka s pogajanji.

Dne 3.8.2009 je naročnik izvedel odpiranje prispelih ponudb, o čemer je bil napravljen tudi zapisnik. Istega dne je naročnik izvedel pogajanja z obema ponudnikoma, ki sta predložila svoji ponudbi - tudi o tem sta bila napravljena zapisnika.

Dne 4.8.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil dopis, v prilogi katerega je temu posredoval novo garancijo za resnost ponudbe - na odpiranju ponudb je bila namreč ugotovljena neustreznost predložene garancije.

Dne 14.8.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo "Ugovor na postopek s pogajanji", v katerem zatrjuje, da je naročnik v postopku s pogajanji naročnik kršil določbe ZJN-2, ker je na pogajanja povabil njegovega pooblaščenca in ne njega. Naročnik naj bi s tem kršil predvsem pravilo enakopravnega obravnavanja ponudnikov.

Naročnik je na podano vlogo odgovoril z dopisom z dne 18.8.2009, v katerem je navedel, da je dokument z dne 15.7.2009 ("Povabilo na pogajanja") posredoval tudi vlagatelju neposredno. Njegovemu pooblaščencu pa je bil poslan zato, ker ima ta generalno pooblastilo za zastopanje vlagatelja.

Dne 1.9.2009 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda skupnima ponudnikoma Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana, in Systra S.A., 5. avneue du Coq, Pariz, Francija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta je razvidno tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, saj naj v njej ne bi bila predložena ustrezna bančna garancija za resnost ponudbe.

Z vlogo z dne 8.9.2009 je vlagatelj zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila.

Z vlogo z dne 9.9.2009 je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Naročnik je vlagatelju vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika omogočil dne 11.9.2009. O vpogledu je bil napravljen tudi zapisnik.

Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila je naročnik vlagatelju izdal dne 14.9.2009.

Z vlogo z dne 25.9.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem najprej opisuje potek predhodnega (odprtega) in tokratnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, nato pa pojasnjuje, da je prišlo pri predložitvi bančne garancije v njegovi ponudbi do očitne napake, kar je razvidno iz same predložene garancije, ki se nanaša na odprti postopek in ne na postopek s pogajanji. Vlagatelj je zato naročniku že dan po odpiranju predložil novo bančno garancijo za resnost ponudbe z datumom pred potekom roka za oddajo ponudb. Vlagatelj navaja tudi, da naročnik v postopku s pogajanj ne bi smel spremeniti zahtev iz razpisne dokumentacije, kar pa je, po vlagateljevem mnenju, z dvigom zahtevane višine bančne garancije storil. Tudi če bi šteli, da takšna sprememba ni bistvena, bi jo moral naročnik posebej izpostaviti in obrazložiti. Naročnik je s svojim ravnanjem kršil načelo transparentnosti javnega naročanja. Vlagatelj dalje navaja, da je bilo v postopku oddaje javnega naročila kršeno tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj naj bi bilo povabilo k pogajanjem in protokol posredovana izključno pooblaščencu in ne vlagatelju, kar bi naročnik, skladno z določili ZJN-2, moral storiti. Postopek s pogajanji je namreč samostojen postopek oddaje javnega naročila, zato ni mogoče govoriti o generalnem pooblastilu, na katerega se v svojem odgovoru na vlagateljev ugovor sklicuje naročnik. Ponudnika sta bila po vlagateljevem mnenju obravnavana neenakopravno tudi iz drugih razlogov. Izbrani ponudnik naj tako v prehodnem postopku oddaje javnega naročila ne bi pravočasno predložil izjave banke o izdaji bančne garancije, saj jo je predložil šele ob vložitvi revizijskega zahtevka. Naročnik pa je takšno dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika sprejel. Vlagatelj je v svoji tokratni ponudbi garancijo za resnost ponudbe v višini 5% podal pomotoma, kar je povedal na pogajanjih, razvidno pa je tudi iz obeh predloženih garancij. Vlagatelj je v postopku sicer predložil novo bančno garancijo, ki pa predstavlja "dokument, ki je obstajal in jamčil zahtevana zavarovanja že v času vložitve ponudbe" (kar je argumentacija, ki jo je naročnik uporabil, ko je dopustil dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v predhodnem postopku). Vlagatelj je prepričan, da bi ga moral naročnik v skladu z 78. členom ZJN-2 pozvati, da odpravi formalno nepopolnost njegove ponudbe in sprejeti formalno pravilno izpolnjeno bančno garancijo. Glede izbranega ponudnika se pri vlagatelju poraja dvom v možnost izvedbe javnega naročila s ponujeno ceno. Izbrani ponudnik je v postopku s pogajanji svojo ceno namreč znižal za 28,5%. Dvoma o možnosti izpolnitve naročila naročnik ni odpravil. Tega pa izkazujejo tudi javno dostopni podatki o finančnem stanju enega od partnerjev v skupni ponudbi izbranega ponudnika - ta naj bi namreč imel izgube, s čemer niso izpolnjeni pogoji za sprejem njegove ponudbe. Ker naročnik ni preveril obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe izbranega ponudnika, je s tem ravnal v neskladju z določili 77. člena ZJN-2 ter v neskladju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Vlagatelj dalje opozarja tudi na spornost sodelovanja partnerja v skupni ponudbi, družbe Slovenske železnice, d.o.o., pri predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Omenjena družba naj bi namreč pripravljala razpisno dokumentacijo, česar vlagatelj sicer ne more dokazati, hkrati pa naj bi glede te družbe obstajal konflikt interesov tudi zato, ker naj bi razpolagala z informacijami, s katerimi ne more razpolagati noben konkurent, kar povzroča izkrivljanje konkurence. Omenjena družba po vlagateljevem mnenju zato ne bi smela sodelovati v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, in sicer niti samostojno niti v skupnem nastopu. Kot slednje vlagatelj navaja, da je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da so podane pomanjkljivosti glede zastopanja partnerjev v skupni ponudbi izbranega ponudnika v postopku s pogajanji, zaradi česar bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena. Vlagatelj posledično predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavi, vlagatelju pa se povrne stroške nastale z revizijo.

Z vlogo z dne 28.9.2009 je vlagatelj svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 13.10.2009, s katerim je tega v delu, ki se nanaša na izpodbijanje določb razpisne dokumentacije oziroma protokola za pogajanja zavrgel kot prepoznega, v preostalem delu pa ga je zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik glede revizijskih navedb o nedopustnem spreminjanju razpisne dokumentacije navaja, da so prepozne, saj lahko vlagatelj z vloženim revizijskim zahtevkom v tej fazi postopka izpodbija le odločitev naročnika o oddaji javnega naročila in ne razpisne dokumentacije v postopku pogajanj - protokola za pogajanja. Vlagatelj je za spremembo razpisne dokumentacije vedel že pred oddajo ponudbe, saj drugače ne bi pravočasno oddal ponudbe niti ne bi s svojim predstavnikom prišel na odpiranje ponudb in pogajanja, kot je razvidno iz zapisnika odpiranja ponudb in pogajanj. Prav tako mu v zvezi s to spremembo ni mogla nastati nobena škoda, saj je s predložitvijo ustrezne bančne garancije po roku za oddajo ponudb izkazal, da je bil zahtevano garancijo sposoben pridobiti. Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na konflikt interesov med izbranim ponudnikom in naročnikom, slednji navaja, da so prepozne, saj se smiselno nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, kar pa bi moral ponudnik ugovarjati že pred samim rokom za oddajo ponudb v prejšnjem odprtem postopku. Vlagatelj bi moral ugovarjati domnevnim nepravilnostim v 10 dneh od dneva dostopnosti razpisne dokumentacije v tistem postopku. Naročnik pa še dodaja, da vlagatelj svojih navedb v vsakem primeru ni dokazal, saj za svoje trditve ni ponudil nobenih dokazov.
Glede vlagateljevih revizijskih navedb o tem, da povabilo s protokolom ni bilo poslano v skladu z določili ZJN-2, naročnik navaja, da niso utemeljene. Povabilo in protokol za oddajo javnega naročila je bil poslan tako vlagatelju, kot tudi njegovemu pooblaščencu, kar je razvidno iz dokumentacije - protokola za oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji. Očitno je, da je vlagatelj povabilo in protokol prejel, saj je pravočasno oddal svojo ponudbo in se udeležil odpiranja ponudb in pogajanj s svojim predstavnikom. Ni pomembno, ali je povabilo in protokol za oddajo javnega naročila vlagatelj prejel direktno ali posredno preko svojega pooblaščenca. Bistveno je, da vlagatelju ni nastala nikakršna škoda, saj je bil pravočasno seznanjen s povabilom in protokolom. Poleg tega pa je imel vlagatelj zahtevka tudi možnost zahtevati podaljšanje roka za oddajo ponudb v postopku s pogajanji po predhodni objavi, če je menil, da je bil s povabilom za pogajanja in protokolom prepozno seznanjen, česar pa ni storil. Izbrani ponudnik ni bil v nikakršni prednosti pred vlagateljem, saj je bil ta pravočasno obveščen in seznanjen z vsebino povabila in protokola, kar kot rečeno dokazuje pravočasno oddana ponudba in udeležba na pogajanjih. Naročnik pa vlagatelju ne očita nepravočasnosti kateregakoli od izvedenih dejanj v postopku s pogajanji, zato ni bilo kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov in vlagatelju iz tega razloga ni nastala nobena škoda.
Glede revizijskih navedb v zvezi z izločitvijo vlagateljeve ponudbe zaradi nepravilnosti naročnik navaja, da je vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno in jo iz postopka izločil, ker priložena bančna garancija za resnost ponudbe ni ustrezala bančni garanciji, katero je naročnik v razpisni dokumentaciji - protokolu za izvedbo pogajanj zahteval. Zoper to zahtevo vlagatelj ni imel nobenega ugovora pred oddajo ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da mora biti bančna garancija za resnost ponudbe v originalu izdana s strani banke in v skladu z razpisno dokumentacijo. Naročnik ni upošteval bančne garancije, ki jo je vlagatelj zahtevka vložil naslednji dan po roku za oddajo ponudb v postopku s pogajanji, saj s predložitvijo nove bančne garancije ni dopolnil svoje ponudbe, ampak jo je spremenil, kar pa je v nasprotju z ZJN-2 in prakso Državne revizijske komisije. Navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na predložitev bančne garancije s strani izbranega ponudnika v predhodnem postopku oddaje javnega naročila, niso utemeljene in ne morejo biti predmet tega postopka. Naročnik ni neenakopravno obravnaval vlagatelja in izbranega ponudnika.
Glede navedb o možnosti izpolnitve naročila s ponujeno ceno naročnik navaja, da v postopku pregleda ponudbe ni posumil, da bi v primeru ponudbene cene izbranega ponudnika šlo za neobičajno nizko ceno. Naročniku ponudbena cena izbranega ponudnika ni vzbujala dvoma o neobičajno nizki ponudbi, zato je ni bil dolžan preverjati. Naročnik je skladno s prvim odstavkom 49. člena ZJN-2 dolžan pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, le kadar meni, da je ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. Nizka ponudbena cena poleg tega še ne dokazuje, da ponudnik, ki ponudi takšno ceno, naročila ni zmožen opraviti po takšni ceni. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev bančne garancije .za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. S tem se je naročnik zavaroval pred neizpolnitvijo pogodbenih obveznosti s strani izbranega ponudnika. Naročnik dodaja še, da mora v skladu z ZJN-2 ponudbo preveriti z vidika pogojev, ki jih je postavil v razpisni dokumentaciji, ne more pa v postopku pregleda ponudb postavljati novih kriterijev in pogojev. Naročnik je in bo glede ponudbe izbranega ponudnika in sklepanja pogodbe v celoti ravnal v skladu z ZJN-2.
Naročnik kot slednje kot neutemeljene označuje tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na zastopanje izbranega ponudnika, opredeljuje pa se tudi do navedbe o tem, da vlagatelju ni bil omogočen vpogled v pogodbo o skupnem nastopu izbranega ponudnika.

Z vlogo z dne 19.10.2009 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, prejetega dne 23.10.2009, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Dne 20.10.2009 je vlagatelj na naročnika (s pripisom: za Državno revizijsko komisijo) naslovil vlogo "Dodatna obrazložitev kot odgovor na sklep kot del revizijskega zahtevka". V podani vlogi se odziva na sklep, s katerim je naročnik odločil o njegovem revizijskem zahtevku, navaja pa tudi nekatera nova dejstva in predlaga nove dokaze, ki jih v svojem revizijskem zahtevku z dne 25.9.2009 ni navajal oziroma predlagal. Vlagatelj ob tem priglaša tudi nadaljnje stroške, nastale z revizijo. Omenjeno vlogo je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dne 27.10.2009.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj dne 20.10.2009 na Državno revizijsko komisijo (prek naročnika) naslovil svojo vlogo "Dodatna obrazložitev kot odgovor na sklep kot del revizijskega zahtevka". V podani vlogi vlagatelj navaja nekatera nova dejstva in predlaga nove dokaze, ki jih v svojem revizijskem zahtevku z dne 25.9.2009 ni navajal oziroma predlagal. Vlagatelj se tako v zvezi s svojo revizijsko navedbo o tem, da naj bi partner v ponudbi izbranega ponudnika, družba Slovenske železnice, d.o.o., sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije, na novo sklicuje na sestanek, ki naj bi dne 18.8.2008 potekal na sedežu izbranega ponudnika, navaja prisotne na tem sestanku ter predlaga njihovo zaslišanje. Vlagatelj ravno tako na novo navaja nekatera nova dejstva v zvezi z zastopanjem partnerjev v skupni ponudbi izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-411/2006, 018-201/2007, 018-127/2008, 018-004/2009, 018-095/2009 itd.) opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in kršitve, ki so bile navedene, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik torej odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev ali kršitev, predlagati novih dokazov in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, kršitvami, dokazi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija novih dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj navaja in predlaga v svoji vlogi z dne 20.10.2009, pa jih v svojem revizijskem zahtevku z dne 25.9.2009 ni navajal oziroma predlagal, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi najprej spor glede ustreznosti naročnikovega posredovanja vabila vlagatelju k sodelovanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Iz postopkovne dokumentacije nesporno izhaja, da je naročnik dne 15.7.2009 izdal dokument "Povabilo na pogajanja" št. 430-1/2009-257, katerega priloga je tudi dokument "Protokol", ki (skupaj z razpisno dokumentacijo predhodnega, odprtega postopka) predstavlja razpisno dokumentacijo postopka s pogajanji. Iz postopkovne dokumentacije je razvidno tudi, da je naročnik omenjeni dokument po pošti poslal naslovniku Odvetniška pisarna Gorjup, Ulica Vita Krigherja 1, Maribor, t.j. vlagateljevemu pooblaščencu v tokratnem in predhodnem revizijskem postopku, saj naj bi imel ta (kot naročnik navaja v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, in nekaterih drugih dokumentih) vlagateljevo "generalno pooblastilo". Trditve naročnika, da je omenjena dokumenta posredoval tudi neposredno vlagatelju, predložena spisovna dokumentacija ne potrjuje. Iz vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 25.9.2009 dalje izhaja naslednja navedba: "Vlagatelj je nato dne 15.7.2009 po svojem pooblaščencu prejel povabilo na pogajanja, skupaj s protokolom, in se pogajanj dne 3.8.2009 tudi udeležil". Dejstvo vlagateljeve udeležbe na pogajanjih potrjuje tudi spisovna dokumentacija, in sicer zapisniki o odpiranju ponudb ter o pogajanjih, kot tudi vlagateljeva ponudba, oddana v tem postopku. V zvezi s slednjo gre sicer ugotoviti še, da je bila oddana na obrazcih že omenjenega dokumenta "Protokol", v okviru ponudbe pa je vlagatelj predložil tudi žigosan in podpisan obrazec "Izjava, da ponudnik sprejema pogoje", v katerem izraža svoje strinjanje z vsemi določili in pogoji razpisne dokumentacije predhodnega postopka oddaje javnega naročila ter Protokola o pogajanjih z dne 15.7.2009.

Iz določil šestega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.
Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj predstavljenega dejanskega stanja zadeve ugotavlja, da je bila zatrjevana naročnikova kršitev predpisov o javnem naročanju, do katere naj bi prišlo v zvezi z vabljenjem vlagatelja k sodelovanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, vlagatelju znana že z dnem njegove seznanitve z obstojem tega postopka (t.j. z dnem, ko je prek svojega sedanjega pooblaščenca prejel vabilo k sodelovanju pri tem postopku), vsekakor pa že pred potekom roka za oddajo ponudb. Ker vlagatelj revizijskega zahtevka v zvezi s takšno domnevno kršitvijo navkljub temu ni vložil pred potekom tega roka, prav tako pa ni uspel dokazati (oziroma niti ne dokazuje), da zatrjevane kršitve pred tem trenutkom objektivno ni bilo mogoče ugotoviti, s to povezanih revizijskih navedb vlagatelja v trenutni fazi postopka oddaje javnega naročila ni več mogoče obravnavati.

Ne glede na zapisano gre na tem mestu zgolj pripomniti, da je vlagatelj navkljub domnevni kršitvi naročnika pri njegovem vabljenju k sodelovanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pri tem imel možnost sodelovati in tudi je sodeloval. Ker vlagatelj ob tem zgolj pavšalno zatrjuje, da je bil zaradi načina prejema vabila k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila postavljen v slabši položaj glede na preostalega ponudnika, te svoje trditve pa ni uspel z ničemer dokazati ali utemeljiti, pa gre ugotoviti tudi, da vlagatelju zaradi domnevne kršitve ni nastala nikakršna škoda oziroma da nastanka oziroma možnosti nastanka te vlagatelj ne izkazuje.


Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi dalje spor glede dopustnosti naročnikovega spreminjanja razpisne dokumentacije predhodnega postopka oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na višino zahtevane garancije za resnost ponudbe.

Kot je v obrazložitvi tega sklepa že bilo pojasnjeno, iz določil šestega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj ravno tako že predstavljenega dejanskega stanja zadeve ugotavlja, da je bila tudi zatrjevana naročnikova kršitev predpisov o javnem naročanju, do katere naj bi prišlo v zvezi s spreminjanjem razpisne dokumentacije predhodnega, oprtega postopka oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na višino zahtevane garancije za resnost ponudbe, vlagatelju znana že z dnem njegove seznanitve z vsebino razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila oz. s "Protokolom" (t.j. z dnem, ko je prek svojega sedanjega pooblaščenca prejel vabilo k sodelovanju pri tem postopku), vsekakor pa že pred potekom roka za oddajo ponudb. Ker vlagatelj revizijskega zahtevka v zvezi s takšno domnevno kršitvijo navkljub temu ni vložil pred potekom tega roka, prav tako pa ni uspel dokazati (oziroma niti ne dokazuje), da zatrjevane kršitve pred tem trenutkom objektivno ni bilo mogoče ugotoviti, s tem povezanih revizijskih navedb vlagatelja v trenutni fazi postopka oddaje javnega naročila ni več mogoče obravnavati.

Ne glede na zapisano gre na tem mestu pripomniti, da garancija za resnost ponudbe predstavlja instrument zavarovanja ponudbe v vsakokratnem postopku oddaje javnega naročila, od specifik vsakokratnega postopka pa je lahko upravičeno odvisna tudi naročnikova odločitev glede zahtevane višine in vsebine tega zavarovanja. Po mnenju Državne revizijske komisije tako sprememba višine bančne garancije za resnost ponudbe v postopku s pogajanji glede na višino te garancije, kot jo je naročnik določil v predhodnem, neuspelem odprtem postopku oddaje javnega naročila, ne predstavlja bistvenega spreminjanja prvotno določenih zahtev iz razpisne dokumentacije, ki bi bilo v neskladju s 1. alinejo prvega odstavka 28. člena ZJN-2. Ugotoviti gre tudi, da je naročnik na omenjeno spremembo v razpisni dokumentaciji (Protokolu) jasno in nedvoumno opozoril, in sicer tako v razdelku "Splošna določila" omenjenega dokumenta, kot tudi v obrazcu "Vzorec garancije za resnost ponudbe".


Kot naslednje je med vlagateljem in naročnikom v zadevi spor glede popolnosti vlagateljeve ponudbe.

Z vpogledom v dokument "Protokol" gre ugotoviti, da je naročnik v tem (razdelek "Splošna določila") med drugim postavil zahtevo, da ponudniki v okviru svojih ponudb predložijo tudi "originalno bančno garancijo za resnost ponudbe". Ob tem je naročnik določil, da mora biti garancija za resnost ponudbe "predložena v ponudbi v višini 10% ponudbene cene z DDV in mora veljati najmanj do 10.12.2009". V okviru Protokola je naročnik predvidel tudi dokument "Vzorec garancije za resnost ponudbe", v katerem je med drugim opredeljeno, da se nanaša na postopek s pogajanji, kot tudi, da mora biti finančno zavarovanje (garancija) izdano "v višini 10% od ponudbene vrednosti z DDV".

Z vpogledom v ponudbo, kot jo je v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila predložil vlagatelj, gre ugotoviti, da je vlagatelj v okviru te predložil tudi originalno bančno Garancijo za resnost ponudbe št. 10040347, izdano s strani Raiffeisenbank Stegaurach eG dne 27.7.2009. Bančna garancija je izdana brez navedbe, da se nanaša na postopek s pogajanji, ter v višini 5% ponudbene vrednosti z DDV.

Dne 4.8.2009, t.j. dan po poteku roka za oddajo ponudb in dan po odpiranju ponudb, je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo, v kateri je pojasnil, da je prišlo pri predložitvi bančne garancije za resnost ponudbe do napake, "ker je banka pomotoma prepisala staro vsebino garancije z novim datumom". Vlagatelj je naročniku ob tem predložil novo bančno garancijo, z isto številko in datumom, kot ju nosi prejšnja (t.j. Garancija št. 10040347 z dne 27.7.2009), pri čemer pa je v novi garanciji podana navedba, da se nanaša na postopek s pogajanji, garancija pa je izdana v višini 10% ponudbene vrednosti z DDV.

ZJN-2 v 17. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila; če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Postopek dopustne dopolnitve formalno nepopolne ponudbe je določen v 78. členu ZJN-2; ta določa, da mora naročnik v primeru, če sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ob tem ZJN-2 določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (glej npr. odločitve v zadevah 108-163/2008, 018-018/2009 itd.), je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske!) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno. Drugačna razlaga pojma formalne nepopolnosti bi lahko pripeljala do položaja, da bi lahko vsak ponudnik, za katerega bi se ugotovilo, da ne izpolnjuje določenega pogoja oz. zahteve, v tem delu spremenil ponudbo in naročniku naknadno (po preteku roka za predložitev ponudb) predložil dokumentacijo, ki bi se nanašala na ustrezno spremenjeni način izpolnjevanja pogoja, skladen z določili razpisne dokumentacije. Na ta način bi lahko ponudnik kadarkoli po preteku roka za predložitev ponudbe spremenil svojo ponudbo iz neprimerne v primerno, iz nepravilno v pravilno ali iz nesprejemljive v sprejemljivo. To pa bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, ter bi, kot je bilo že zapisano, popolnoma razvrednotilo stroge določbe v zvezi s pravočasno predložitvijo ponudb.

V konkretnem primeru je nesporno, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 5% ponudbene vrednosti z DDV. Iz tako predloženega dokumenta je jasno razvidno, da vlagatelj v trenutku poteka roka za oddajo ponudb zahteve razpisne dokumentacije, ki se nanaša na veljavnost omenjene garancije, ni izpolnjeval.

Dne 4.8.2009 pa je vlagatelj naročniku dostavil novo bančno garancijo, in sicer z isto številko in datumom izdaje, kot na prvotno predloženi garanciji, ki pa je izdana v višini 10% ponudbene vrednosti z DDV.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi upoštevanje s strani vlagatelja na novo predložene bančne garancije pomenilo dopustitev naknadnega spreminjanja (in ne pojasnjevanja ali dopolnjevanja) predložene ponudbe, in sicer z nadomestitvijo predhodno predloženega, zahtevam razpisne dokumentacije neustreznega dokumenta, z novim dokumentom. Takšnega spreminjanja ponudbe pa, upoštevajoč zgoraj predstavljene argumente, ni mogoče opredeliti kot dopustno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena in 78. člena ZJN-2.

V posledici zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da je bila vlagateljeva ponudba ob predložitvi nepopolna, da njene nepopolnosti ni mogoče označiti zgolj za formalno, zato je tudi ni dopustno odpravljati, ter da je bil naročnik vlagateljevo ponudbo, v skladu z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2, upravičen in dolžan izločiti.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik s takšnim ravnanju vlagatelja obravnaval neenakopravno v razmerju do izbranega ponudnika. Do domnevno spornega ravnanja naročnika, ki ga v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje vlagatelj in ki naj bi privilegiralo izbranega ponudnika, je namreč prišlo v predhodnem postopku oddaje javnega naročila, vpliva takratnega ravnanja naročnika na tokratni postopek oddaje javnega naročila oziroma pomena tega za presojo vprašanja enakopravnosti obravnavanja ponudnikov v tem postopku oddaje javnega naročila pa vlagatelj ne izkazuje.


Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor tudi glede zatrjevanega konflikta interesov - družba Slovenske železnice, d.o.o., ki je partner v skupni ponudbi izbranega ponudnika, je po vlagateljevem mnenju pri predmetnem javnem naročilu sodelovala kot pripravljavec razpisne dokumentacije, ravno tako naj ta družba v postopku ne bi smela sodelovati niti samostojno niti v skupnem nastopu, saj naj bi to, zaradi informacij s katerimi naj bi razpolagala, pripeljalo do izkrivljanja konkurence.

Državna revizijska komisija je v tem sklepu že večkrat opozorila na določbo šestega odstavka 12. člena ZRPJN, skladno s katero vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

V kolikor gre vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevani konflikt interesov, razumeti v smislu vlagateljevega nasprotovanja razpisni dokumentaciji predhodnega postopka oddaje javnega naročila (ki predstavlja tudi podlago tega postopka) oziroma Protokolu, gre tudi na tem mestu ugotoviti, da je bil vlagatelj z njima seznanjen že z dnem njunega prejema, vsekakor pa že pred potekom roka za oddajo ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ker vlagatelj revizijskega zahtevka v zvezi s domnevno spornostjo razpisne dokumentacije navkljub temu ni vložil pred potekom tega roka, prav tako pa ni uspel dokazati (oziroma niti ne dokazuje), da zatrjevane kršitve pred tem trenutkom objektivno ni bilo mogoče ugotoviti, s tem povezanih revizijskih navedb vlagatelja v trenutni fazi postopka oddaje javnega naročila ni več mogoče obravnavati.

V kolikor gre vlagateljeve revizijske navedbe razumeti v smislu vlagateljevega nasprotovanja sodelovanju izbranega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oziroma njegovemu izboru, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za obravnavo s tem povezanih revizijskih navedb ne izkazuje aktivne legitimacije. Skladno z določili 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo namreč vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Ker je Državna revizijska komisija ob obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka že ugotovila, da ta ni uspel izkazati nezakonitosti naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe zaradi njene nepopolnosti, gre ugotoviti, da vlagatelj v zvezi z domnevnimi kršitvami, ki se nanašajo na izbranega ponudnika in njegovo ponudbo, ne izkazuje možnosti nastanka škode; tudi v primeru, če bi se s tem povezane revizijske navedbe izkazale za utemeljene, to na položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila namreč ne bi moglo v ničemer vplivati (njegova ponudba je bila namreč, kot že ugotovljeno, zakonito izločena kot nepravilna, zato mu naročilo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila nikakor ne bi moglo biti dodeljeno). Iz navedenih razlogov s tem povezanih revizijskih navedb ni mogoče meritorno obravnavati.

Ne glede na zgoraj zapisano Državna revizijska komisija pripominja, da vlagateljevi revizijski očitki o zatrjevanem konfliktu interesov in izkrivljanju konkurence, ki naj bi ga povzročilo sodelovanje družbe Slovenske železnice, d.o.o., v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ne temeljijo na navajanju dejstev in predlaganju dokazov, temveč na vlagateljevih domnevah, za katere v svojem revizijskem zahtevku tudi sam pojasnjuje (glede sodelovanja omenjene družbe pri pripravi razpisne dokumentacije), da jih ne more dokazati. Domneve, dvomi, sumi ipd. pa, kot je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala (glej npr. odločitve v zadevah št. 018-040/2007, 018-095/2009 itd.), ne morejo biti predmet revizijskega postopka, saj so predmet tega lahko zgolj konkretizirane kršitve, za katere vlagatelj navede konkretna dejstva in predloži konkretne dokaze (tretji odstavek 12. člena ZRPJN).


V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj dalje zatrjuje, da je ponudbena cena ponudbe izbranega ponudnika nizka, zaradi česar se pri njem poraja dvom o možnosti izvedbe predmetnega javnega naročila s strani tega ponudnika. Naročnik naj ob tem tudi ne bi ravnal skladno s 77. členom ZJN-2, saj naj ne bi preveril obstoja in vsebine podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj ravno tako zatrjuje pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika z vidika njegovega zastopanja.

Državna revizijska komisija je zgoraj že pojasnila, da lahko skladno z določili 9. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Ker je Državna revizijska komisija ob obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka že ugotovila, da ta ni uspel izkazati nezakonitosti naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe zaradi njene nepopolnosti, gre, kot je ravno tako že bilo pojasnjeno, ugotoviti, da vlagatelj v zvezi z domnevnimi kršitvami, ki se nanašajo na izbranega ponudnika in njegovo ponudbo, ne izkazuje možnosti nastanka škode; tudi v primeru, če bi se s tem povezane revizijske navedbe izkazale za utemeljene, to na položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila namreč ne bi moglo v ničemer vplivati. Iz navedenih razlogov zgoraj predstavljenih revizijskih navedb vlagatelja ni mogoče meritorno obravnavati.

Ne glede na zgornje Državna revizijska komisija v zvezi z zatrjevano nizko ceno ponudbe izbranega ponudnika pripominja, da je že v več svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah 018-480/2006, 018-028/2007, 018-100/2007, 018-005/2008 itd.) zapisala, da je odločitev o tem, ali bo pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizkosti neke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje. Prav tako gre kot naročnikovo avtonomno odločitev šteti tudi presojo, ali je ponudnik, v zvezi s ponudbo katerega bi se pri naročniku sicer pojavil dvom glede neobičajne nizkosti, tekom inter partes postopka pojasnjevanja ponudbe ta dvom ovrgel ali ne in tako tudi s tem povezano končno presojo naročnika, ali bo takšno ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne. V takšno poslovno odločitev, ki sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, vlagatelj ne glede na pri tem uporabljeno argumentacijo ni upravičen posegati.

V zvezi z zatrjevano kršitvijo 77. člena ZJN-2, z njim v povezavi pa tudi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, pa Državna revizijska komisija pripominja, da je naročnikova dolžnost "preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe" v omenjeni določbi ZJN-2 vzpostavljena za čas "najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila". Ker sledeč spisovni dokumentaciji do sklenitve pogodbe o izvedbi predmetnega javnega naročila še ni prišlo, tega pa vlagatelj niti ne zatrjuje, do kršitve omenjene določbe ZJN-2 še ni moglo priti, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so tako tudi preuranjene.


V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom nezakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila in posledično razlogov za njeno predlagano razveljavitev ni uspel izkazati.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 25.9.2009 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 11.11.2009


Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
Član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor,
- Odvetniška pisarna Ivan Gorjup, Ulica Vita Kraigherja 1, Maribor,
- Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana,
- Systra S.A., 5. avneue du Coq, 75009 Pariz, Francija,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran