018-215/2009 Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "dobava in montaža toplotnih števcev v podpostajah v upravljanju KSP Ljutomer d.o.o.", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ENERKON d.o.o., Žeje pri Komendi 107, Komenda, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer d.o.o., Ulica Rada Pušenjaka 9, Ljutomer (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.11.2009

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. JNMV-003/2009-POG z dne 13.8.2009.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 1.660,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.4.2009 izdal sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb ter tri potencialne ponudnike povabil k predložitvi ponudbe. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 4.5.2009 je razvidno, da je naročnik prejel dve ponudbi, izmed katerih je, kot je razvidno iz sklepa o oddaji javnega naročila št. JNMV-003/2009-POG z dne 13.8.2009, kot najugodnejšo izbral ponudbo Montaža Vrbnjak d.o.o., Stara nova vas 35, Križevci pri Ljutomeru (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 26.8.2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je postopek vodil v nasprotju z načelom transparentnosti in načelom enakopravnosti. Vlagatelj navaja, da je naročnik prejel dve ponudbi, in ker je zavlačeval z izbiro, ga je predstavnik vlagatelja poklical in vprašal, kdaj lahko pričakuje izbiro. Predstavnik naročnika mu je odgovoril, da je prejel dve ponudbi, da pa je ponudba izbranega ponudnika dražja. Vlagatelj ob tem opozarja, da je izbrani ponudnik pred oddajo ponudb prejel tudi ponudbo vlagatelja za dobavo števcev, saj izbrani ponudnik ni dobavitelj, temveč monter. Ker v času od oddaje ponudbe do 10.8.2009, ko je predstavnik vlagatelja poklical naročnika, izbrani ponudnik pri vlagatelju ni naročil števcev, je predstavnik vlagatelja poklical tudi direktorja izbranega ponudnika, ki mu je povedal, da se števci, ki so predmet javnega naročila, že vgrajujejo, in sicer števci, ki jih je izbrani ponudnik nabavil pri podjetju Merilna tehnika d.o.o. (to pa so drugi števci, kot jih je izbrani ponudnik ponudil v osnovni ponudbi), ter da je naknadno naročniku ponudil dodaten popust. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik neupravičeno dopustil izbranemu ponudniku, da je po roku za oddajo ponudb svojo ponudbo spremenil in ponudil dodaten popust, kar pomeni, da je naročnik kršil temeljna načela javnega naročanja ter lastno razpisno dokumentacijo in je neupravičeno diskriminiral ponudbo vlagatelja. Vlagatelj naročniku tudi očita, da je izbranemu ponudniku že pred pravnomočnostjo sklepa o oddaji naročila oz. celo pred izdajo dovolil, da izvaja razpisana dela. To po mnenju vlagatelja pomeni, da je želel naročnik z izdajo tega sklepa zgolj formalno zaključiti postopek, ki se že izvaja, kar predstavlja kršitev drugega odstavka 11. člena ZRPJN in prekršek. Vlagatelj še navaja, da naročnikova odločitev ni transparentna, saj ponudbena cena izbranega ponudnika sploh ni bila navedena in jo naročnik po mnenju vlagatelja skriva, poleg tega mu ni jasno, kako je lahko naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, če je bila njegova ponudba ugodnejša. Vlagatelj naročniku tudi očita, da mu ni poslal zapisnika o odpiranju ponudb, ter predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi sporno odločitev o oddaji javnega naročila, prekrškovni organ pa naj izvede postopek zaradi kršitve drugega odstavka 11. člena ZRPJN. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 31.8.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je postopek izvedel na podlagi lastnega pravilnika o oddaji naročil male vrednosti, ki je bil tudi naveden v povabilu k oddaji ponudbe. Naročnik navaja, da je povabilo posredoval trem gospodarskim subjektom ter prejel dve pravočasni ponudbi, in sicer od vlagatelja in izbranega ponudnika. Svojo odločitev je naročnik sprejel na podlagi merila najnižje cene, saj je bila ponudba izbranega ponudnika glede na prispele ponudbe najugodnejša. Naročnik citira določilo svojega pravilnika, v skladu s katerim je pogoj za veljavnost pogodbe ta, da naročnik izbranemu ponudniku pošlje izvod pogodbe, vse ponudnike pa obvesti o samem izboru. Dodatnih obrazložitev naročnik ne posreduje, transparentnost postopka pa je zagotovljena tako, da lahko ponudniki vpogledajo v dokumentacijo postopka. Naročnik navaja, da je v povabilu k oddaji ponudbe jasno pisalo, da bo najugodnejšega ponudnika izbral na podlagi najnižje cene. Skupna ponudbena cena je bila navedena v predračunu in kot najugodnejša ponudba je bila izbrana ponudba z najnižjo ceno. Ponudba izbranega ponudnika je tudi v celoti izpolnjena, pravilna in najugodnejša, še navaja naročnik, in dodaja, da zato svoje odločitve ne more spremeniti.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 10.9.2009), je naročnik z dopisom z dne 28.9.2009 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je, ob upoštevanju vlagateljevega predloga in na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, dne 14.10.2009 sklicala sestanek, na katerega je povabila predstavnika naročnika, zakonitega zastopnika izbranega ponudnika in vlagatelja. Z dopisom z dne 14.10.2009 je Državna revizijska komisija naročnika pozvala, da ji predloži dokumentacijo, in sicer vse ovojnice, v katerih je prejel ponudbe, vso korespondenco med njim in vlagateljem, vso korespondenco med njim in izbranim ponudnikom, korespondenco med njim in lastniki objektov, v katerih naj bi potekala montaža števcev, vso morebitno drugo dokumentacijo, ki se nanaša na ocenjevanje prispelih ponudb ter knjigo oddane in prejete pošte za obdobje med 14.4.2009 in 23.8.2009. Prav tako je Državna revizijska komisija dodatno dokumentacijo z dopisom z dne 23.10.2009 zahtevala tudi od izbranega ponudnika. Zahtevano dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 20.10.2009 in 29.10.2009. Državna revizijska komisija v predmetnem revizijskem postopku ni preverjala, ali se je z izbranim ponudnikom že sklenila pogodba, ni vpogledala v naročnikove poslovne knjige in tudi ni opravila ogleda objektov, v katere naj bi bili vgrajeni števci, saj vlagatelj v tem delu zatrjuje kršitev drugega odstavka 11. člena ZRPJN in navaja, da je naročnik s tem, ko naj bi z izbranim ponudnikom že sklenil pogodbo, storil prekršek. Postopek o prekršku pa ni del revizijskega postopka, saj ga na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZRPJN vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije.

Po pregledu dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, preučitvi navedb udeležencev sestanka ter pregledu dodatne dokumentacije, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je predmetno javno naročilo oddajal po postopku zbiranja ponudb. V skladu s 1. alinejo točke a) drugega odstavka 24. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) naročnik izvede postopek zbiranja ponudb, če je vrednost blaga enaka ali višja od 10.000 evrov in nižja od 40.000 evrov. Postopek zbiranja ponudb je poseben postopek, ki ga zakon ureja manj podrobno (strogo) kot druge postopke oddaje javnih naročil, ki so jih naročniki zavezani uporabiti pri oddaji javnih naročil z višjimi ocenjenimi vrednosti. ZJN-2 v 28. točki prvega odstavka 2. člena postopek zbiranja ponudb definira kot postopek, v katerem naročnik pozove k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike, če je na relevantnem trgu zadostno število ponudnikov. 95. člen ZJN-2 pa določa, da mora naročnik v postopku zbiranja ponudb pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika in pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja. ZJN-2 ob tem (nasprotno od prejšnjih predpisov s področja javnih naročil) ne predvideva, da bi naročniki sprejemali posebne notranje pravilnike, ki bi urejali oddajo naročil manjših vrednosti. V obravnavani zadevi je treba zato ugotoviti, ali je naročnik v postopku oddaje javnega naročila ravnal v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer je treba smiselno oz. posredno, preko presoje spoštovanja temeljnih načel javnega naročanja, upoštevati tudi nekatere druge določbe ZJN-2, zlasti tiste, ki jih je glede na naravo postopka zbiranja ponudb in z vidika zagotavljanja spoštovanja temeljnih načel mogoče oziroma potrebno uporabiti.

Na podlagi vlagateljeve trditve, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov s tem, ko naj bi izbranemu ponudniku omogočil spremembo ponudbe po poteku roka za predložitev ponudb, je Državna revizijska komisija sklicala sestanek, na katerega je povabila predstavnika vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika. Vlagatelj je namreč v tem delu zahtevka za revizijo zatrjeval, da je njegov predstavnik pred prejemom odločitve o oddaji naročila po telefonu poklical predstavnika naročnika ter ga vprašal, kdaj lahko pričakuje odločitev o izbiri, ta pa naj bi mu dejal, da sta prispeli dve ponudbi in da naj bi bila ponudba vlagatelja ugodnejša (cenejša) od ponudbe izbranega ponudnika. Hkrati naj bi vlagatelj poklical tudi direktorja izbranega ponudnika, ki naj bi mu povedal, da števce že vgrajuje in da je naročniku ponudil dodaten popust. Iz vsebine telefonskih razgovorov, kot jo je zatrjeval vlagatelj, bi bilo torej v primeru, če bi se izkazala za resnično, mogoče razbrati, da je izbrani ponudnik znižal ponudbeno ceno po poteku roka za predložitev ponudb. Vendar pa Državna revizijska komisija na izvedenem sestanku ni mogla z gotovostjo ugotoviti, da je bila vsebina telefonskih razgovorov med vlagateljem, naročnikom in izbranim ponudnikom res takšna, kot jo je zatrjeval vlagatelj. Tako predstavnik naročnika kot tudi direktor izbranega ponudnika sta sicer potrdila, da je do navedenih telefonskih razgovorov res prišlo, vendar pa je predstavnik naročnika zanikal, da bi vlagatelju takrat sporočil, da je njegova ponudba ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, direktor izbranega ponudnika pa je zanikal, da je vlagatelju sporočil, da je naročniku ponudil dodaten popust. Oba, tako predstavnik naročnika kot tudi direktor izbranega ponudnika, sta na sestanku izrecno zatrdila, da je bila ponudba izbranega ponudnika od dneva odpiranja ponudb ugodnejša in da izbrani ponudnik ni ponujal dodatnih popustov. Ker so izjave strank popolnoma nasprotujoče, Državna revizijska komisija ni mogla z gotovostjo ugotoviti, da bi bila vsebina telefonskih pogovorov med vlagateljem, naročnikom in izbranim ponudnikom res takšna, kot v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, da sta torej naročnik in izbrani ponudnik v pogovorih vlagatelju posredno oz. neposredno priznala, da je prišlo do nedopustne spremembe ponudbe izbranega ponudnika.

Dejstva, da bi izbrani ponudnik po poteku roka za predložitev ponudb spreminjal svojo ponudbo, ni bilo mogoče ugotoviti niti iz predložene listinske dokumentacije. V dokumentaciji sta namreč predloženi dve ponudbi, ponudba izbranega ponudnika in vlagatelja. Obe sta izpolnjeni, podpisani in žigosani, obe sta tudi datirani z datumom pred potekom roka za predložitev ponudb, in sicer ponudba izbranega ponudnika z dnem 23.4.2009, ponudba vlagatelja pa z dnem 22.4.2009 (rok za predložitev ponudb je bil 24.4.2009). Kot je razvidno iz ponudbenih predračunov, je ponudbena cena izbranega ponudnika 44.199,38 evrov (z DDV), ponudbena cena vlagatelja pa 44.782,35 evrov (z DDV), pri čemer iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika ni razvidno, da bi bil ta kakorkoli spremenjen ali popravljen. Takšni ponudbeni ceni, kot izhajata iz obeh ponudbenih predračunov, sta vpisani tudi v zapisnik o odpiranju ponudb z dne 4.5.2009 ter v poročilo o oddaji naročila z dne 27.7.2009. Dejstva, da bi izbrani ponudnik po poteku roka za predložitev ponudb spreminjal svojo ponudbo, ni bilo mogoče ugotoviti niti iz ovojnice ponudbe izbranega ponudnika oz. iz primerjave teže pošiljke, saj ovojnica, v kateri je ponudbo posredoval izbrani ponudnik, nima nobenega podatka o teži pošiljke (kot je razvidno iz izjave izbranega ponudnika, je ta ponudbo dostavil osebno na sedež naročnika). Tudi iz naročnikove korespondence oz. knjige prejete in poslane pošte morebitnih sprememb v ponudbi izbranega ponudnika ni bilo mogoče ugotavljati, saj na njeni podlagi ni mogoče preverjati vsebine prejetih ali oddanih pošiljk. Ob tem je treba dodati, da domnevna sprememba proizvajalca toplotnih števcev v ponudbi izbranega ponudnika, kar (poleg spremembe ponudbene cene) v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, z vidika naročnikovih zahtev in ponudbene dokumentacije niti ne more biti relevantna. Naročnik namreč v zvezi s toplotnimi števci ni postavil nobenih tehničnih zahtev, ponudniki pa v ponudbi tudi niso bili dolžni navesti, katere oz. kakšne števce ponujajo. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da na podlagi vse predložene dokumentacije in po preučitvi izjav vlagatelja, izbranega ponudnika in predstavnika naročnika, v predmetnem revizijskem postopku ni bilo mogoče ugotoviti, da bi izbrani ponudnik po preteku roka za predložitev ponudb svojo ponudbo spremenil.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da naročnikova odločitev ni transparentna, saj naročnik cene izbranega ponudnika sploh ni navedel, prav tako mu ni poslal zapisnika o odpiranju ponudb. Kot je bilo že zapisano, mora naročnik na podlagi 95. člena ZJN-2 v postopku zbiranja ponudb pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika in pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja. Nesporno torej je, da mora naročnik postopek zbiranja ponudb izvesti na pregleden način (8. člen ZJN-2) in da mora pri tem vse ponudnike obravnavati na enakopravno (9. člen ZJN-2). Ker v postopku zbiranja ponudb javne objave praviloma niso predvidene, spoštovanje načela transparentnosti pomeni, da mora naročnik ponudnike, ki jih povabi v postopek, obveščati o vseh pomembnih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na potek postopka oddaje javnega naročila in njihov položaj v postopku.

V skladu s 75. členom ZJN-2 mora biti odpiranje ponudb javno v primerih javnih naročil, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena ZJN-2. To pomeni, da v postopkih zbiranja ponudb, katerih vrednosti so od 10.000 do 40.000 evrov, naročnik ni dolžan zagotoviti javnega odpiranja ponudb. Vendar pa je treba, z vidika spoštovanja načela transparentnosti, upoštevati tudi 76. člen ZJN-2, v skladu s katerim mora naročnik na odpiranju ponudb voditi zapisnik, vanj vpisati nazive ponudnikov, morebitne variantne ponudbe ali ponudbe z opcijami in ponudbene cene ter morebitne popuste, zapisnik pa mora ponudnikom vročiti bodisi na samem odpiranju ponudb (če so predstavniki ponudnikov prisotni) bodisi ga mora vsem ponudnikom naknadno posredovati najkasneje v treh delovnih dneh. Ker v predmetnem postopku oddaje javnega naročila odpiranje ponudb ni bilo javno, bi moral naročnik, v skladu z načelom transparentnosti, zapisnik o javnem odpiranju ponudb posredovati obema ponudnikoma, in sicer neposredno po samem izvedenem odpiranju ponudb. Na ta način bi se lahko oba ponudnika seznanila z vsemi relevantnimi podatki, ki se nanašajo na ponudbene cene. S tem, ko naročnik zapisnika o javnem odpiranju ponudb ni posredoval ponudnikoma, jima je onemogočil, da bi se neposredno po odpiranju ponudb seznanila s ponudbenimi cenami prispelih ponudb. Glede na dejstvo, da naročnik ponudbene cene izbranega ponudnika niti v odločitvi o oddaji javnega naročila (dokument z dne 13.8.2009) ni navedel, pa gre nadalje ugotoviti, da naročnik vlagatelju tudi kasneje ni omogočil seznanitve s ponudbeno ceno izbranega ponudnika, kar pomeni, da vlagatelj v celotnem postopku oddaje javnega naročila sploh ni bil seznanjen s ponudbeno ceno izbranega ponudnika, čeprav je ta glede na ceno kot edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika v predmetnem postopku eden izmed bistvenih podatkov, ki bi nedvomno moral biti javen oz. sporočen vsem sodelujočim. Z vidika spoštovanja načela transparentnosti bi naročnik moral svojo odločitev v razumnem roku pisno sporočiti ponudnikoma in jo tudi ustrezno obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, kar navsezadnje določa tudi prvi odstavek 79. člena ZJN-2. Ker naročnik niti z zapisnikom o javnem odpiranju ponudb niti v obvestilu o javnem naročilu vlagatelju ni sporočil ponudbene cene izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s tem kršil načelo preglednosti postopka oddaje javnega naročila ter posledično tudi 95. člen ZJN-2.

Ob tem je treba dodati, da vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku opozarja tudi na zavlačevanje z izdajo odločitve o oddaji naročila oz. na dejstvo, da je odločitev o oddaji prejel šele po telefonski urgenci. Kot je razvidno iz predložene dokumentacije, je naročnik odpiranje ponudb izvedel dne 4.5.2009. Dne 15.6.2009 oz. 17.6.2009 je naročnik prejel soglasje lastnikov objektov, v katere naj bi se vgradili toplotni števci. Iz obeh soglasij je razvidno, da je naročnik najugodnejšega ponudnika izbral že v začetku junija (kot je razvidno iz predložene dokumentacije, je naročnik predlog za izdajo soglasja posredoval že 9.6.2009, v njem pa je izrecno navedel tudi naziv in naslov izbranega ponudnika), medtem ko je obvestilo o oddaji naročila izdal šele dne 13.8.2009, torej več kot dva meseca po tem, ko je odločitev o izbiri že sprejel, čeprav ZJN-2 v prvem odstavku 79. člena določa, da mora naročnik odločitev o oddaji naročila sprejeti v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni. Poleg tega naročnik tudi ob obveščanju obeh ponudnikov o tem, kateremu ponudniku je dodelil naročilo, ni zagotovil enakopravne obravnave, kot to zahtevata 9. in 95. člen ZJN-2. Iz izjave predstavnika naročnika, ki jo je ta podal na sestanku, potrdil pa jo je tudi izbrani ponudnik, je namreč razvidno, da je izbranega ponudnika o tem, da bo naročilo dodeljeno njemu, obvestil v telefonskem razgovoru, še preden je izdal obvestilo o oddaji naročila, ne da bi o izidu postopka istočasno in na enak način obvestil tudi vlagatelja.

Ker naročnik v celotnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelju ni sporočil ponudbene cene izbranega ponudnika, hkrati pa je oba ponudnika o izidu postopka obvestil na različne načine in ne istočasno, saj je vlagatelja o izidu dejansko obvestil šele po njegovi urgenci, medtem ko je bil izbrani ponudnik z izidom seznanjen že prej, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem kršil načelo preglednosti postopka oddaje javnega naročila in načelo enakopravne obravnave vseh ponudnikov. Navedeno pomeni, da naročnik postopka zbiranja ponudb ni izvedel na način, ki bi bil skladen s 95. členom ZJN-2, zaradi česar je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in upoštevajoč vlagateljev revizijski predlog zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. JNMV-003/2009-POG z dne 13.8.2009.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je izbrani ponudnik še pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji naročila in celo pred izdajo le-te že začel vgrajevati toplotne števce, ki so predmet tega javnega naročila, pa gre ugotoviti, da Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 4. člena ZRPJN odloča kot prekrškovni organ o prekrških za kršitve ZRPJN skladno z zakonom, ki ureja prekrške, ter da na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZRPJN postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. To pomeni, da o domnevnem prekršku, ki ga v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, Državna revizijska komisija odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list Republike Slovenije, številka 3/2007, 29/2007, 58/2007, 16/2008, 17/2008, 21/2008 in 76/2008; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prekrških), ne pa v revizijskem postopku na podlagi določb ZRPJN. Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku na podlagi Zakona o prekrških proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika in njegovo odgovorno osebo, ali gre vlagatelju priznati status oškodovanca v smislu določb Zakona o prekrških ter ali je vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo v smislu določb Zakona o prekrških mogoče obravnavati kot pisni predlog oškodovanca (za začetek postopka o prekršku).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V stroškovniku je priglasil naslednje stroške:

- 828,10 evrov in 20% DDV za odvetniško zastopanje,
- 1.400,00 evrov za takso.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, Državna revizijska komisija na podlagi prvega, tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) vlagatelju kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za odvetniško zastopanje vlagatelja v revizijskem postopku - nagrado v višini 800,00 evrov, kar skupaj z 20% DDV znaša 960,00 evrov,
- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 700,00 EUR.

Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 1.660,00 EUR. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 17.11.2009




Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer d.o.o., Ulica Rada Pušenjaka 9, 9240 Ljutomer
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/1, 1001 Ljubljana
- Montaža Vrbnjak d.o.o., Stara nova vas 35, 9242 Križevci pri Ljutomeru
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran