Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-237/2009 Energetika Ljubljana, d.o.o.

    Številka: 018-237/2009-5
    Datum sprejema: 9. 11. 2009

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, ter članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec in člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "Rekonstrukcija rezervoarjev za mazut (36.000 m3), 1. in 2. faza" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili gospodarski subjekti ENERGOGROUP, d. o. o., Ljubljana, Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, ELMO, d. d., Vojkova cesta 58, 1000 Ljubljana, MAP-TRADE, d. o. o., špindlerjeva ulica 2c, 2310 Slovenska Bistrica, IMP PROMONT - MONTAŽA, d. o. o., Ljubljana, Pot k sejmišču 30, 1231 Ljubljana-Črnuče, INOMETAL, d. o. o., Zagrebška cesta 20, 2000 Maribor, ter Poslovni center PRONIA, d. o. o., Brilejeva ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katere po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12/1, 1001 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika ENERGETIKA LJUBLJANA, d. o. o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 09. novembra 2009 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 16. septembra 2009 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01823709), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 evrov (EUR).

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 30. junija 2009 sprejel "PREDLOG S SKLEPOM ZA ZAČETEK JAVNEGA NAROČILA" "Rekonstrukcija rezervoarjev za mazut (36.000 m3), 1. in 2. faza", številka naročila JPE-PI-119/09, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo zadevnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi pa je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, številka objave JN5343/2009, dne 03. julija 2009 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 03. septembra 2009 izdal "POROČILO IN ODLOČITEV O IZBORU IZVAJALCA GRADNJE" (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), dne 07. septembra 2009 pa tudi "Obvestilo o izboru izvajalca po javnem razpisu št. JPE PI 119/09 REKONSTRUKCIJA REZERVOARJEV ZA MAZUT (36.000 mÂł) 1. IN 2. FAZA", znak naročnika 4001-JPE PI 119/09 - 9427 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o izbiri). Iz slednjega izhaja, da je naročnik kot najugodnejšo izbral ponudbo konzorcija RUDIS, d. d., Trbovlje, Trg revolucije 25B, 1420 Trbovlje, ter IBE, d. d., Hajdrihova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

    Obvestilo o izbiri je ENERGOGROUP, d. o. o., Ljubljana, Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana (na katerega je bilo obvestilo naslovljeno in kateremu je bilo obvestilo poslano), kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 08. septembra 2009, dne 16. septembra 2009 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 16. septembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da
    - naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev naročnika, ki je vsebovana v obvestilu o izbiri,
    - mu naročnik povrne "stroške z revizijo" in odvetniško nagrado za zastopanje.

    V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
    - zatrjuje, da izbrana ponudba ni pripravljena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije (točke 3.2.2. "Reference - priloga 5/1,5/2"), saj naj v njej ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne bi predložil ustreznih referenc, s katerimi bi dokazal, da je po obsegu investicije v preteklosti že izvedel istovrstni posel (med drugim tudi elektro dela). Vlagatelj ob tem dodaja, da ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne gre priznati reference, ki jo je "referenčni naročnik:Nafta strojna d.o.o. potrdil podizvajalcu Inometal d.o.o., Maribor";
    - zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima kadrov za izvedbo dela, ki je predmet zadevnega javnega naročila, česar naj naročnik ne bi preverjal;
    - zatrjuje, da tudi ponudba ponudnika NAFTA STROJNA, d. o. o., Lendava, Mlinska ulica 5, 9220 Lendava (v nadaljnjem besedilu: ponudnik Nafta strojna), ki je bila na podlagi ocenjevanja uvrščena na drugo mesto, ni pripravljena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije (točke 3.2.2. "Reference - priloga 5/1,5/2"), saj naj ne bi bile predložene ustrezne reference, s katerimi bi ponudnik dokazal, da je po obsegu investicije v preteklosti že izvedel istovrstni posel;
    - zatrjuje, da ponudnik Nafta strojna nima kadrov za izvedbo dela, ki je predmet zadevnega javnega naročila (med drugim naj bi ključni kadri pri ponudniku Nafta strojna ne bili niti zaposleni, prav tako pa naj v ponudbi ne bi bile predložene pogodbe o sodelovanju s temi kadri), česar naj naročnik ne bi preverjal;
    - zatrjuje, da je gospodarski subjekt NAFTA - INŽENIRING, d. o. o., Lendava, Mlinska ulica 5, 9220 Lendava (v nadaljnjem besedilu: gospodarski subjekt Nafta - inženiring), podizvajalec ponudnika Nafta strojna, za predmetno javno naročilo izdelal PGD dokumentacijo, nominirani vodje del pri tem izvajalcu pa so projektanti zadevnega naročila. Naročnik je po zatrjevanju vlagatelja tako kršil določila "zakona, ki so povzdignjena celo v temeljna načela javnega naročanja", zlasti pa načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

    Naročnik je vlagatelja z vlogo, poimenovano "POZIV K DOPOLNITVI ZAHTEVKA ZA REVIZIJO PO JAVNEM RAZPISU šT. JPE PI 119/09 REKONSTRUKCIJA REZERVOARJEV ZA MAZUT (36.000 mÂł) 1. IN 2. FAZA", z dne 18. septembra 2009, znak naročnika 4001-JPE PI 119/09 - 9936, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo z dokazilom o vplačilu takse v višini 5.000,00 evrov (EUR). Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 24. septembra 2009, dan kasneje pa je naročnik, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljevo vlogo (s prilogami), poimenovano "Dopolnitev zahtevka za revizijo po javnem razpisu št. JPE PI 119/09 REKONSTRUKCIJA REZERVOARJEV ZA MAZUT (36.000 mÂł) 1. IN 2. FAZA", številka vlagatelja 166/09, z dne 24. septembra 2009.

    Vlagatelj je dne 30. septembra 2009, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo "Sprememba zahtevka za revizijo v stroškovnem delu", z dne 16. septembra 2009, ki jo je naročnik, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke na njej, prejel dne 01. oktobra 2009 (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 16. septembra 2009).

    Naročnik je dne 30. septembra 2009 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev revizijski predlog zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
    - navaja, da vlagateljevo zatrjevanje, da izbrana ponudba oziroma ponudba ponudnika Nafta strojna nista pripravljeni v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, ne drži, saj je naročnik (v točki 3.2.2. "Reference - priloga 5/1, 5/2") zahteval najmanj dve izvedeni gradnji ali rekonstrukciji rezervoarjev za hrambo naftnih derivatov, ne pa izvedenega istovrstnega posla;
    - navaja, da vlagateljevo zatrjevanje, da naročnik ponudnikov ni obravnaval enakopravno, ne drži, ter dodaja, da je pri oddaji zadevnega javnega naročila upošteval vsa temeljna načela javnega naročanja;
    - navaja, da vlagateljevo zatrjevanje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima kadrov za izvedbo dela, ki je predmet zadevnega javnega naročila, ne drži (naročnik pri tem v odločitvi o zahtevku za revizijo podaja razloge za izpostavljeni zaključek);
    - navaja, da je PGD dokumentacijo izdelal gospodarski subjekt Nafta - inženiring, vendar pa je zadevno javno naročilo razpisano na podlagi projektne dokumentacije PZR, ki jo je izdelal drug gospodarski subjekt (firmo slednjega naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo tudi zapiše). Naročnik še dodaja, da projektna dokumentacija PZR vsebuje specifično tehnološko oziroma konstrukcijsko rešitev, vključno s popisi materiala in del, na osnovi česar ponudnik izdela ponudbo za izvedbo gradnje, ter zaključuje, da zato ni kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov oziroma določil, vsebovanih v tretjem odstavku 15. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS).

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 05. oktobra 2009, istega dne pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo "Zahteva za nadaljevanje postopka revizije javnega naročila "Rekonstrukcijo rezervoarja za mazut (36.000 m3) 1. in 2. FAZA, JN1412/2009, pred Državno revizijsko komisijo", z dne 05. oktobra 2009, s katero je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je z dopisom, znak naročnika 4001-JPE PI 119/09, izdanim dne 07. oktobra 2009, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je z dopisom številka 018 - 237 / 2009 - 2, z dne 22. oktobra 2009, naročnika in vlagatelja obvestila o podaljšanju roka za odločitev v zadevi.

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da zahtevek za revizijo vlaga "v postopku oddaje javnega naročila št. PI-106/08" za "Rekonstrukcijo rezervoarja za mazut (36.000 m3) 1. in 2. FAZA, JN1412/2009". Iz razlogov, navedenih v nadaljevanju tega sklepa, je Državna revizijska komisija zaključila, da je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje zadevnega naročila (objavljenega na Portalu javnih naročil pod številko objave JN5343/2009 dne 03. julija 2009), zato ga je v tem smislu tudi vsebinsko (meritorno) obravnavala. Namreč:
    - iz obvestila o (javnem) naročilu za oddajo naročila "REKONSTRUKCIJA REZERVOARJA ZA MAZUT (36.000 m3) 1. IN 2. FAZA", objavljenega na Portalu javnih naročil pod številko objave JN1412/2009 dne 25. februarja 2009, je razvidno, da je (bil) omenjeni postopek oddaje naročila voden po odprtem postopku (točka "IV.1.1) Vrsta postopka" objave), referenčna številka dokumenta, ki jo je določil naročnik, pa je (bila) PI 106/08 (točka "IV.3.1)" objave),
    - iz obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenega na Portalu javnih naročil pod številko objave JN5181/2009 dne 30. junija 2009, je razvidno, da naročilo ("REKONSTRUKCIJA REZERVOARJA ZA MAZUT (36.000 m3) 1. IN 2. FAZA") ni bilo dodeljeno (točka "VI.2) INFORMACIJE O NEDOKONČANEM POSTOPKU DODELITVE" objave), pa tudi, da bo naročilo verjetno ponovno objavljeno,
    - obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo zadevnega naročila je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil pod številko objave JN5343/2009 dne 03. julija 2009, referenčna številka dokumenta, ki jo je določil naročnik, pa je JPE PI 119/09 (točka "IV.3.1)" objave),
    - iz same vsebine zahtevka za revizijo sicer izhaja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga v postopku oddaje zadevnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil pod številko objave JN5343/2009 dne 03. julija 2009 (vlagatelj namreč med drugim v zahtevku za revizijo predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi odločitev naročnika, "ki je vsebovana v Obvestilu o izboru izvajalca po javnem razpisu št. JPE PI 119/09 REKONSTRUKCIJA REZERVOARJEV ZA MAZUT"â?? â??"1. IN 2. FAZA; šT. 4001-PEPI 119/09, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku KONZORCIJ RUDIS, d.d., Trbovlje + IBE d.d.", slednja odločitev pa je bila izdana v postopku oddaje zadevnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi).

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da izbrana ponudba ni pripravljena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije (točke 3.2.2. "Reference - priloga 5/1,5/2"), saj naj v njej ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne bi predložil ustreznih referenc, s katerimi bi dokazal, da je po obsegu investicije v preteklosti že izvedel istovrstni posel (med drugim tudi elektro dela).

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zapisal, da morajo kandidati naročniku predložiti vse dokumente oziroma listine, ki so zahtevani oziroma zahtevane v poglavju "3. POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI IN NAVODILA O NAČINU DOKAZOVANJA SPOSOBNOSTI KANDIDATA" ("stran 9 od 47" razpisne dokumentacije, prvi odstavek). V točki "3.2.2 REFERENCE - priloga 5/1, 5/2" slednjega poglavja je naročnik zapisal, da
    a) mora imeti kandidat "v obdobju od vključno 2003 in dalje izvedeni najmanj 2 (dve) gradnji ali rekonstrukciji rezervoarjev za hrambo naftnih derivatov (ekstra lahko kurilno olje, mazut, pogonska goriva) v velikosti najmanj 20.000 mÂł"
    b) morajo biti v obsegu gradnje ali rekonstrukcije, ki je predložena kot referenca, "zajeta najmanj naslednja dela:
    - izvedba vodotesnih kinet, bazenov ali lovilnih skled - za gradbena dela;
    - gradnja rezervoarjev z dvojno podnico ali izvedba zamenjave enojne podnice z dvojno - za strojnoinstalacijska dela;
    - gradnja cevovodov in črpališč za naftne derivate - za strojnoinstalacijska dela"
    c) mora kandidat kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja "predložiti:
    - izpolnjen obrazec referenčna lista (priloga 5/1);
    - izpolnjen ter potrjen obrazec "Potrdilo referenčnega naročnika" (priloga 5/2). Referenca brez potrdila referenčnega naročnika se ne bo upoštevala (potrdilo je lahko kopija potrdila predloženega v ponudbi za javno naročilo naročnika št. PI-106/08)"
    d) zadevni pogoj "lahko izpolnjuje katerikoli ali vsi partnerji v skupni prijavi oziroma katerikoli ali vsi prijavljeni podizvajalci oziroma kandidat sam (kumulativno izpolnjevanje)."

    Prav tako gre ugotoviti, da iz obvestila o zadevnem (javnem) naročilu izhaja, da je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo
    "Ali je naše sklepanje pravilno :" "Partnerji v skupni prijavi z nominiranimi podizvajalci morajo skupno (kumulativno) predložiti naslednje reference za obdobje od 2003 dalje:"
    "1. za dve izvedeni gradnji ali rekonstrukciji rezervoarjev za hrambo naftnih derivatov (ekstra lahko kurilno olje, mazut, pogonska goriva) v velikosti najmanj 20.000 m3 pri gradnji rezervoarjev z dvojno podnico ali izvedbi zamenjave enojne podnice z dvojno.
    2. za izgradnjo dveh vodotesnih kinet in dveh bazenov ali lovilnih skled. ( 2 +2 reference. Kinete, bazeni ali lovilne sklede morajo zagotavljati vodotesnost.
    Medij za vodotesnost ni nujno, da je ekstra lahko kurilno olje, mazut ali pogonsko gorivo, lahko so tudi drugi mediji npr voda, izcededne vode, jedke tekočineâ??
    3. za dve gradnji cevovodov in črpališč za naftne derivate
    Reference pod 1. 2. in 3. ni nujno, da so na isti lokaciji",
    odgovoril na sledeč način:
    "Referenčni objekti, ki jih bo kandidat predložil kot referenco, ni potrebno, da so na isti lokaciji."

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v povezavi z referencami, ki so bile v točki "3.2.2 REFERENCE - priloga 5/1, 5/2" določene kot pogoj, ni zahteval, da bi moral imeti kandidat v obdobju od vključno (leta) 2003 in dalje izvedeni najmanj dve istovrstni gradnji ali rekonstrukciji rezervoarjev za hrambo naftnih derivatov (ekstra lahko kurilno olje, mazut, pogonska goriva) v smislu, ki ga v zahtevku za revizijo podaja vlagatelj (vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, tudi upoštevajoč podizvajalca "Petrol tehnologije d.o.o." "ni izkazal, da je od leta 2003 izvedel istovrsten posel", pri čemer se, kot še zatrjuje vlagatelj, istovrstnost presoja "glede na popis del, ki so sestavni del razpisa", predmet "javnega naročil glede na naročnikove specifikacije" pa "je tudi dobava elektroopreme, elektroinstalacije in krmiljenje procesov, ki v predmetnem poslu predstavlja več kot 11% vrednosti investicije"). Na to, da v izpostavljenem pogoju od kandidatov (ponudnikov) ni zahteval, da bi morali izvesti istovrsten posel ("kar pa je bistvena razlika pri ugotavljanju kvalitete predložene reference", kot poudarja naročnik), v odločitvi o zahtevku za revizijo (na več mestih) upravičeno opozarja tudi naročnik. Kandidati (ponudniki) so namreč morali, da bi izkazali izpolnjevanje izpostavljenega (citiranega) pogoja v spornem delu, izkazati zgolj to, da imajo v obdobju od vključno (leta) 2003 in dalje izvedeni najmanj dve gradnji ali rekonstrukciji rezervoarjev za hrambo naftnih derivatov (ekstra lahko kurilno olje, mazut, pogonska goriva), pri čemer so morala biti v obsegu gradnje ali rekonstrukcije, ki je bila predložena kot referenca, zajeta najmanj naslednja dela:
    - izvedba vodotesnih kinet, bazenov ali lovilnih skled (za gradbena dela),
    - gradnja rezervoarjev z dvojno podnico ali izvedba zamenjave enojne podnice z dvojno (za strojnoinstalacijska dela),
    - gradnja cevovodov in črpališč za naftne derivate (za strojnoinstalacijska dela).
    Za referenčne objekte, ki jih je kandidat predložil kot referenco, ni bilo potrebno, da so na isti lokaciji, zadevni pogoj pa je lahko izpolnjeval katerikoli ali vsi prijavljeni podizvajalci oziroma kandidat sam (naročnik je torej zahteval kumulativno izpolnjevanje pogoja).

    Državna revizijska komisija je že v več svojih sklepih, na primer v sklepu številka
    - 018-180/2009-9, z dne 22. septembra 2009 (zadnji stavek drugega odstavka na strani 11),
    - 018-126/2009-14, z dne 21. julija 2009 (tretji odstavek na strani "6 od 15"),
    - 018-47/2009-4, z dne 01. aprila 2009 (zadnji odstavek na strani 7),
    - 018-100/2008-2, z dne 06. avgusta 2008 (zadnji stavek četrtega odstavka na strani 8),
    - 018-309/06-44-2644, z dne 04. septembra 2006 (predzadnji odstavek na strani 4),
    zapisala, da od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več (ali drugače) kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je v svoji ponudbi z namenom izkazovanja izpolnjevanja večkrat omenjenega pogoja predložil izpolnjen obrazec "REFERENČNA LISTA" (priloga 5/1), pa tudi potrjene obrazce "POTRDILO REFERENČNEGA NAROČNIKA" (priloga 5/2), vlagatelj pa omenjenih dokazil ne izpodbija v smislu, da ne zajemajo del, ki izhajajo iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa (odločitve). Iz omenjenih razlogov torej ni mogoče slediti vlagatelju, ki v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da "izbrani ponudnik za elektro dela sploh ni predložil referenčnih dokazil, ki bi dokazovala, da je v preteklosti res izvedel istovrstna dela."

    Ker se dokazovanje, ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, navezuje (aplicira) na konkretno trditveno podlago, v kateri (pa) vlagatelj zatrjuje, da izbrana ponudba ni pripravljena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, saj naj v njej ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne bi predložil ustreznih referenc, s katerimi bi dokazal, da je po obsegu investicije v preteklosti že izvedel istovrstni posel, v izpostavljenem pogoju pa naročnik od kandidatov (ponudnikov) ni zahteval, da bi morali izvesti istovrsten posel, Državna revizijska komisija ni izvedla dokaznih predlogov po pridobitvi pogodb, ki so bile podlaga za izdajo referenčnih potrdil, predloženih s strani ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša. Tudi morebitna izvedba omenjenih dokaznih predlogov v navezavi na konkretno trditveno podlago namreč ne bi mogla privesti do drugačnega zaključka Državne revizijske komisije v predmetni zadevi.

    Državna revizijska komisija posledično zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje zadevnega naročila, to je neskladja naročnikovih ravnanj s pravili (javnega) naročanja, ZJNVETPS oziroma določili razpisne dokumentacije.

    Državna revizijska komisija (v nasprotju s stališčem vlagatelja) nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni izkazal, da bi naročnik kandidate (ponudnike) obravnaval neenakopravno, torej v nasprotju s 15. členom ZJNVETPS. Naročnik bi kršil določbo 15. člena ZJNVETPS prav v primeru, če bi iz postopka oddaje zadevnega naročila izločil izbrano prijavo (ponudbo) iz razloga, ker naj ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v njej (po zatrjevanju vlagatelja) ne bi predložil referenc, s katerimi bi dokazal, da je po obsegu investicije v preteklosti že izvedel istovrstni posel, saj pogoj, zapisan v točki "3.2.2 REFERENCE - priloga 5/1, 5/2", kot je bilo to pojasnjeno že doslej, tega (v smislu, ki ga v zahtevku za revizijo podaja vlagatelj) od kandidatov (ponudnikov) ni zahteval. V postopku oddaje (javnega) naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu (in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS) izločiti (le) ponudbe, ki niso popolne, vlagatelj pa v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni izkazal, da bi bilo potrebno izbrano prijavo (ponudbo) iz razloga, ker naj ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v njej (po zatrjevanju vlagatelja) ne bi predložil referenc, s katerimi bi dokazal, da je po obsegu investicije v preteklosti že izvedel istovrstni posel, označiti za nepopolno (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, v povezavi s 17. točko 2. člena ZJNVETPS).

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih slednji zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša (ta naj bi bil po zatrjevanju vlagatelja "inženirsko podjetje"), nima kadrov za izvedbo dela, ki je predmet zadevnega javnega naročila, česar naj naročnik ne bi preverjal.

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija ob vpogledu na spletne strani AJPES, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (http://www.ajpes.si/), ugotovila, da
    a) iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra do dne 31. januarja 2008 izhaja, da je gospodarski subjekt RUDIS, d. d., Trbovlje, Trg revolucije 25B, 1420 Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: gospodarski subjekt Rudis), med drugim registriran tudi za dejavnosti
    I. "45210 Splošna gradbena dela", "45240 Gradnja vodnih objektov", "45250 Druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok" in "70110 Organizacija izvedbe nepremičninskih projektov za trg",
    II. "45210 Splošna gradbena dela" in "70110 Organizacija izvedbe nepremičninskih projektov za trg",
    III. "45310 Električne inštalacije" in "45340 Druge inštalacije pri gradnjah",
    IV. "45310 Električne inštalacije" in "45330 Vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije",
    V. "45210 Splošna gradbena dela", "45220 Postavljanje ostrešij in krovska dela", "45240 Gradnja vodnih objektov", "45250 Druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok" in "45450 Druga zaključna gradbena dela".
    Ob upoštevanju "Pretvorbe iz SKD 2002 v SKD 2008" (http://www.ajpes.si/redirect.asp"404;http://www.ajpes.si:80/Registracija_poslovnih_subjektov/Standardna_klasifikacija_dejavnosti_%28SKD%29"id=1138), je mogoče registrirane dejavnosti (oziroma šifre dejavnosti), ki izhajajo iz Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list Republike Slovenije, številka 2/2002; v nadaljnjem besedilu: SKD 2002), prevesti (pretvoriti) v dejavnosti (oziroma šifri dejavnosti), ki izhajajo iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list Republike Slovenije, številka 69/2007 in 17/2008; v nadaljnjem besedilu: SKD 2008), kot sledi:
    - registrirane dejavnosti po SKD 2002, ki izhajajo iz točke I. tega odstavka, je mogoče prevesti (pretvoriti) v dejavnost "42.210 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline" po SKD 2008
    - registrirane dejavnosti po SKD 2002, ki izhajajo iz točke II. tega odstavka, je mogoče prevesti (pretvoriti) v dejavnost "42.220 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije" po SKD 2008
    - registrirane dejavnosti po SKD 2002, ki izhajajo iz točke III. tega odstavka, je mogoče prevesti (pretvoriti) v dejavnost "43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav" po SKD 2008
    - registrirane dejavnosti po SKD 2002, ki izhajajo iz točke IV. tega odstavka, je mogoče prevesti (pretvoriti) v dejavnost "43.220 Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav" po SKD 2008
    - registrirane dejavnosti po SKD 2002, ki izhajajo iz točke V. tega odstavka, je mogoče prevesti (pretvoriti) v dejavnost "43.990 Druga specializirana gradbena dela" po SKD 2008;
    b) iz čistopisa statuta ("spremenjenega akta o ustanovitvi / družbene pogodbe / statuta"), z dne 17. junija 2009 (v nadaljnjem besedilu: statut), izhaja, da je gospodarski subjekt Rudis med drugim registriran tudi za dejavnosti
    - "42.210 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline"
    - "42.220 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije"
    - "43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav"
    - "43.220 Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav"
    - "43.990 Druga specializirana gradbena dela".
    c) dejavnost "71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje" predstavlja le eno od registriranih dejavnosti (glavno dejavnost) gospodarskega subjekta Rudis, ne pa njegove edine dejavnosti.

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija ob vpogledu na spletne strani AJPES, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ugotovila, da iz čistopisa statuta ("spremenjenega akta o ustanovitvi / družbene pogodbe / statuta"), z dne 04. julija 2007, izhaja, da ima tudi gospodarski subjekt IBE, d. d., Hajdrihova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: gospodarski subjekt IBE), kot partner v skupni ponudbi z gospodarskim subjektom Rudis, registriranih več dejavnosti, dejavnost "74204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje" po SKD 2002, ki jo je mogoče ob upoštevanju "Pretvorbe iz SKD 2002 v SKD 2008" prevesti (pretvoriti) v dejavnost (oziroma šifro dejavnosti) "71.120 Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje" po SKD 2008, pa predstavlja le eno od registriranih dejavnosti (glavno dejavnost) gospodarskega subjekta IBE.

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da na podlagi le ene od registriranih dejavnosti (glavne dejavnosti) gospodarskega subjekta Rudis oziroma gospodarskega subjekta IBE ni mogoče kar avtomatično zaključiti, da "je izbrani ponudnik inženirsko podjetje" (gospodarska subjekta Rudis in IBE sta namreč, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, med drugim registrirana tudi za opravljanje drugih dejavnosti). Prav tako ni mogoče vzročno posledično povezati, da iz razloga, ker iz "spletnih strani AJPESa"â?? â??"izhaja, da je izbrani ponudnik inženirsko podjetje", omenjena gospodarska subjekta (kot ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša) nimata "operativnih izvajalcev za izvedbo tega dela". Spregledati ne gre niti točke "3.2.3 KADROVSKA STRUKTURA - priloga 6" razpisne dokumentacije, ki določa, da mora kandidat "zagotoviti najmanj 30 delavcev" (iz omenjene določbe ni razumeti, da bi morali biti delavci zaposleni pri kandidatu, saj razpisna dokumentacija zahteva zagotovitev delavcev, termina "delavec" pa razpisna dokumentacija ne podaja v smislu opredelitve delavca po Zakonu o delovnih razmerjih ), prav tako pa tudi ne, da lahko zadevni pogoj izpolnjuje katerikoli ali vsi partnerji v skupni prijavi oziroma katerikoli ali vsi prijavljeni podizvajalci oziroma kandidat sam (kumulativno izpolnjevanje).

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v prijavo (ponudbo) ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ugotovila, da je v prilogi 6 ("SEZNAM KADROV"), ki je sestavni del zadevne prijave (ponudbe), navedenih 34 oseb, ki bodo sodelovale pri izvedbi razpisanih del. število oseb, ki bodo sodelovale pri izvedbi razpisanih del, torej celo presega (minimalno) zahtevo točke "3.2.3 KADROVSKA STRUKTURA - priloga 6" razpisne dokumentacije, ki določa, da mora kandidat "zagotoviti najmanj 30 delavcev", vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ustrezno ne dokazuje (razen z dokaznima predlogoma "razpisna dokumentacija" in "ponudba izbranega ponudnika", ki ju je Državna revizijska komisija tudi izvedla, vlagateljevega zatrjevanja pa omenjena dokaza ne dokazujeta), da "izbrani ponudnik nima"â?? â??"kadrov"â?? â??"za izvedbo tega dela, ki je predmet razpisa." Vlagatelj tako na primer ne zatrjuje, da morebiti katera od oseb, ki izhajajo iz priloge 6 ("SEZNAM KADROV") v izbrani prijavi (izbrani ponudbi), ne bi bila usposobljena za izvedbo katerega od del, ki so predmet zadevnega javnega naročila, kot tudi ne, da morebiti katera od omenjenih oseb ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije ali drugih predpisov v povezavi s predmetom naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo prav tako ne navaja katere od oseb, ki izhajajo iz priloge 6 ("SEZNAM KADROV") v izbrani prijavi (izbrani ponudbi), z zatrjevanjem, da je morebiti ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne more zagotoviti.

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija v mejah zahtevka za revizijo (torej tudi glede na dokazne predloge, ki jih je vlagatelj navedel, Državna revizijska komisija pa jih je izvedla) ni mogla ugotoviti kršitve razpisne dokumentacije oziroma določb ZJNVETPS, ki bi jo bilo mogoče pripisati naročniku, prav tako pa tudi ne, da bi bila v izpostavljenem delu izbrana prijava (izbrana ponudba) v nasprotju s predpisi. ZRPJN v četrtem odstavku 12. člena jasno določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti tako kršitve kakor tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zelo podoben zaključek pa gre napraviti tudi na podlagi določb 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3, Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 102/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 45/2008 - ZArbit, 45/2008, 111/2008 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 121/2008 - sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 47/2009 - sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 48/2009 - popravek sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije in 57/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije). Zahtevek za revizijo je namreč namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZRPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. Zavezuje ga, da v zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, za trditve o teh dejstvih pa ponudi tudi ustrezne dokaze. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki določa, da morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, mora tako tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati (oziroma predlagati izvedbo ustreznih dokazov), posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko (v konkretnem primeru vlagatelja), ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih slednji zatrjuje, da ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne gre priznati reference, ki jo je "referenčni naročnik:Nafta strojna d.o.o. potrdil podizvajalcu Inometal d.o.o., Maribor". V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja zgolj dejstvo, da ""referenčni" investitor, kot je bilo zahtevano v prilogi 5/2" (očitna pomota: pravilno kot je bilo zahtevano v prilogi 5/1; opomba Državne revizijske komisije) "ni isto kot naročnik referenčnega dela, kar je bilo zahtevano v prilogi 5/2", nato pa zaključuje, da glede na zapisano "izbranemu ponudniku ne gre priznati reference, ki jo je referenčni naročnik:Nafta strojna d.o.o. potrdil podizvajalcu Inometal d.o.o., Maribor." Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj na podlagi zatrjevanja, da investitor referenčnega objekta (oziroma "referenčni" investitor, kot ga poimenuje vlagatelj) ni isto kot naročnik referenčnega dela (referenčni naročnik), ni mogoče napraviti pravno relevantne vzročno posledične povezave, da iz tega razloga "izbranemu ponudniku ne gre priznati reference, ki jo je referenčni naročnik:Nafta strojna d.o.o. potrdil podizvajalcu Inometal d.o.o., Maribor." Res je sicer, da naročnika referenčnega dela (referenčnega naročnika) ne gre (na splošno) enačiti z investitorjem referenčnega objekta, vendar pa ne gre spregledati niti dejstva, da je naročnik referenčnega dela (referenčni naročnik) obenem lahko tudi investitor referenčnega objekta (smiselno zelo podobno izhaja tudi iz sklepa Državne revizijske komisije številka 018-245/2007-23, izdanega dne 28. decembra 2007). Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ne zatrjuje na primer tega, da v konkretnem primeru "Nafta strojna d.o.o." glede (za vlagatelja spornih) referenčnih investicij ni nastopala v obeh vlogah (torej kot naročnik referenčnega dela in investitor referenčnega objekta), prav tako pa iz zahtevka za revizijo ne izhaja, da bi vlagatelj dokazni predlog (pridobitev pogodb, ki so bile podlaga za izdajo referenčnih potrdil, s strani ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, naročnika referenčnega dela oziroma investitorja referenčnega objekta) podal v tej smeri dokazovanja. Omenjeni dokazni predlog je namreč podan za izkazovanje obsega referenčnih del (vlagatelj naj bi na ta način "dokazal utemeljenost svojih navedb, da izbrani ponudnik v preteklosti ni izvedel niti enega istovrstnega posla"), ne pa za dokazovanje, da v konkretnem primeru "Nafta strojna d.o.o." glede (za vlagatelja spornih) referenčnih investicij morebiti ni nastopala kot naročnik referenčnega dela in investitor referenčnega objekta obenem. Tudi v primeru, če bi bil zadevni dokazni predlog podan za dokazovanje, da v konkretnem primeru "Nafta strojna d.o.o." glede (za vlagatelja spornih) referenčnih investicij morebiti ni nastopala kot naročnik referenčnega dela in investitor referenčnega objekta obenem, pa dokaznega predloga ne bi bilo mogoče izvesti zaradi pomanjkanja trditvene podlage.

    Državna revizijska komisija posledično zaključuje, da vlagatelj tudi v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje zadevnega naročila, to je neskladja naročnikovih ravnanj s pravili (javnega) naročanja, ZJNVETPS oziroma določili razpisne dokumentacije.

    Ker je bila vlagateljeva prijava (ponudba) izmed prijav (ponudb), ki jih je naročnik označil za popolne, na podlagi merila za izbiro najugodnejše ponudbe (najnižja cena) uvrščena na tretje mesto, vlagatelj pa v svojem zahtevku za revizijo ni uspel izkazati nepopolnosti prijave (ponudbe) ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za obravnavo preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na prijavo (ponudbo), katera je bila na podlagi ocenjevanja uvrščena na drugo mesto, torej na prijavo (ponudbo) ponudnika Nafta strojna, ne izkazuje več pravnega interesa. Tudi v primeru, če bi se omenjene revizijske navedbe izkazale za utemeljene in bi bila ugotovljena nepopolnost prijave (ponudbe) ponudnika Nafta strojna (ki je ne bi bilo mogoče odpraviti), namreč zadevno naročilo ne bi bilo oddano vlagatelju.

    V posledici dosedanje obrazložitve tega sklepa je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 16. septembra 2009 predlaga, da mu naročnik povrne "stroške z revizijo" in odvetniško nagrado za zastopanje, kakor je priglašena. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in ob upoštevanju ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 5.000,00 evrov (EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01823709), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 evrov (EUR).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 09. novembra 2009


    Predsednica senata
    Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije
































    Vročiti:
    - ENERGETIKA LJUBLJANA, d. o. o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12/1, 1001 Ljubljana
    - RUDIS, d. d., Trbovlje, Trg revolucije 25B, 1420 Trbovlje
    - IBE, d. d., Hajdrihova ulica 4, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran