018-252/2009 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, članice Vide Kostanjevec in članice Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo posipnih materialov za obdobje 2009 - 2012 (sklop 2 in 3), začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila vodilni partner SALIS d.o.o., Reška cesta 47, Kozina s parnerjem CPK d.d., Ulica 15. maja 14, Koper, ki ju zastopa odvetnik Marko Pauletič, Ulica Milene Korbarjeve 2, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.11.2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb št. 000204/2009-1, z dne 04.09.2009, zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevek za revizijo je v delu, ki se nanaša na postopek s pogajanji brez predhodne objave, utemeljen.

1. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 2.740,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.04.2009 sprejel sklep o začetku oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javno naročilo pa je objavil na Portalu javnih naročil dne 23.04.2009 pod številko objave JN 3224/2009. Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 000204/2009, z dne 16.06.2009, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo v sklopu 2 (sol za posip - NaCl, 0/2mm, vlaga 1% - raztreseno stanje) in v sklopu 3 (sol za posip - NaCl, 0/4mm, vlaga 1% - dobava v silos) oddal v izvedbo ponudniku MA.CO.T. d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom št. 018-158/2009-8, z dne 18.08.2009, ugodila in razveljavila izpodbijano odločitev. Državna revizijska komisija je odločila tudi o stroških revizijskega postopka.

Naročnik je dne 04.09.2009 sprejel sklep, s katerim je skladno s tretjim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2) zavrnil vse prejete ponudbe. Iz obrazložitve navedene odločitve izhaja, da je na relevantnem trgu mogoče pridobiti tudi cenejšo ponudbo, da je izbira najdražje ponudbe neracionalna in negospodarna ter da bo naročnik postopek oddaje javnega naročila ponovil.

Vlagatelj je dne 10.09.2009 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ki jo je prejel dne 14.09.2009. Naročnik je (v Dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, št. 000204/2009, z dne 10.09.2009) navedel, da je s primerjavo cen, pridobljenih s ponudbami za 2. in 3. sklop, argumentirano ocenil, da je možno pridobiti cenejšo ponudbo in da je izbira vlagateljeve ponudbe, upoštevaje uporabo javnih finančnih sredstev, neracionalna in negospodarna.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 24.09.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil povsem neargumentirano. Kot zatrjuje vlagatelj, njegova ponudba ni bila ocenjena kot nesprejemljiva ali kako drugače nepopolna. Vlagatelj poudarja, da ZJN-2 v tretjem odstavku 80. člena zahteva od naročnikov, da morajo navesti razloge, zaradi katerih niso izbrali nobene ponudbe. Ob tem je tudi pomembno, nadaljuje vlagatelj, da cena, ki jo je ponudil, ne presega ocenjene vrednosti javnega naročila, zato je tudi ni mogoče oceniti kot nesprejemljivo. Vlagatelj še ugotavlja, da se prav tako tudi niso spremenile razmere na trgu, s katerimi bi bilo mogoče utemeljiti znižanje cene za razpisano blago, saj je trend gibanja cen, glede na bližajočo zimo, ravno obraten. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik svojo odločitev utemeljuje na odločitvi Državne revizijske komisije, ki pa se v ničemer ne nanaša niti na (ne)popolnost in na (ne)sprejemljivost njegove ponudbe niti na ugotavljanja tržne cene. Vlagatelj poudarja, da je naročnik svojo odločitev utemeljil z ugotovitvijo, da je bila v postopku oddana cenejša nepopolna ponudba in je iz tega razloga neracionalno in negospodarno, če bi bil posel oddan ponudniku, ki je oddal popolno in sprejemljivo ponudbo, ki pa je cenovno manj ugodna od (predhodno izbrane) nepopolne ponudbe. Takšno ravnanje pa je diskriminatorno, saj naročnik primerja in ocenjuje neprimerljivi ponudbi, in sicer nepopolno ponudbo ponudnika, ki ni sposoben izvesti predmetnega javnega naročila in popolno ponudbo vlagatelja, katere cena je podana znotraj ocenjene vrednosti kot tudi v okviru zagotovljenih naročnikovih sredstev. Vlagatelj zatrjuje, da naročniku sicer ne odreka pravice, da preveri cene na relevantnemu trgu razpisanega blaga, vendar pa naročnik takšne analize očitno ni naredil.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je na pogajanja povabil ponudnika, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti (podjetje MA.CO.T. d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana) in ponudnika, ki za 2. in 3. sklop ponudbe sploh ni oddal. Določba 1. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2, zatrjuje vlagatelj, namreč jasno določa, da lahko naročnik izbere postopek s pogajanji brez predhodne objave le v primeru, če v odprtem postopku ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe, kar pa se v obravnavanemu primeru ni zgodilo. Ponudnik, ki bi oddal ponudbo v nezakonitem postopku oddaje javnega naročila, še zatrjuje vlagatelj, bi glede na prakso Sodišča ES tvegal, da bo morebitna pogodba, sklenjena na podlagi nezakonitega postopka, razveljavljena. Vlagatelj še ugotavlja, da je naročnik postopek s pogajanji brez predhodne javne objave začel že pred pravnomočnostjo prvotno izvedenega odprtega postopka, kar je v nasprotju z določbami ZJN-2, saj za nabavo istega blaga hkrati ne moreta potekati dva postopka.
Vlagatelj primarno predlaga, da se razveljavi izpodbijana odločitev in vsa dejanja, ki so bila opravljena v postopku s pogajanji oziroma v celoti razveljavi postopek s pogajanji ter izbere vlagateljevo ponudbo. Vlagatelj zahteva povrnitev revizijskih stroškov po priloženemu stroškovniku (za plačilo revizijske takse in 3.000 odvetniških točk s pripadajočim DDV za stroške odvetniškega zastopanja).

Naročnik je s sklepom, z dne 09.10.2009, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument št. 000204/2009).
Naročnik navaja, da se je po prejemu odločitve Državne revizijske komisije odločil, da javnega naročila za 2. in 3. sklop ne bo oddal. Kot navaja naročnik, je na podlagi primerjave cen, pridobljenih iz ponudb za 2. in 3. sklop, argumentirano ocenil, da je možno pridobiti cenejšo ponudbo. Naročnik še zatrjuje, da bi bila izbira najdražje (vlagateljeve) ponudbe neracionalna in negospodarna, saj mora naročnik izvesti javno naročilo tako, da zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev.

Naročnik navaja cene vlagatelja in prvotno izbranega ponudnika:

Sklop 2 Sklop 3 Skupaj

Vlagatelj 1.676.200,00 1.446.000,00 3.122.200,00
MA.CO.T. do.o., 1.258.000,00 1.110.000,00 2.368.000,00
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
razlika: 754.200,00

Naročnik še navaja, da je izbira vlagateljeve ponudbe zanj tudi nesprejemljiva, saj bistveno presega njegova zagotovljena finančne sredstva. Iz navedenih razlogov, poudarja naročnik, se je odločil, da skladno s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrne vse ponudbe ter izvede nov postopek s pogajanji po 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2.

Naročnik še navaja, da je že s sklepom št. 000466/2009, z dne 06.10.2009, sam prekinil postopek s pogajanji brez predhodne objave, o čemer je bil vlagatelj obveščen z obvestilom št. 000466/2009, z dne 06.10.2009. S tem, poudarja naročnik, je odpadel revizijski razlog v delu, ki se nanaša na postopek s pogajanji brez predhodne objave.

Vlagatelj je dne 16.10.2009 naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v celoti prereka navedbe naročnika in vztraja pri revizijskem zahtevku. Vlagatelj navaja, da je naročnikova obrazložitev v nasprotju z izrekom. Ker je naročnik zaradi utemeljenega zahtevka za revizijo, prekinil nezakoniti postopek s pogajanji brez predhodne objave, zatrjuje vlagatelj, bi moral zahtevku za revizijo ugoditi. Vlagatelj priglaša stroške priprave zahteve za nadaljevanje postopka v višini 100 odvetniških točk in DDV.

Kot izhaja iz dokumentacija iz spisa (in iz zgornjih navedb), je naročnik po sprejemu izpodbijane odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, in sicer dne 10.09.2009, vlagatelja, podjetje MA.CO.T. d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana (prvotno izbrani ponudnik) in podjetje Godina d.o.o., Slope 20, Kozina povabil k oddaji ponudbe po postopku s pogajanji brez predhodne objave za oddajo identičnega javnega naročila ("Dobava posipnih materialov 2009-2012"). Iz spisovne dokumentacije pa tudi izhaja, da je naročnik po prejemu revizijskega zahtevka postopek s pogajanji brez predhodne objave prekinil oziroma je z dopisom, z dne 06.10.2009, vsa tri povabljena podjetja obvestil, da skladno z drugim odstavkom 80. člena ZJN-2 postopek prekinja (še pred potekom roka za oddajo ponudb).

Naročnik je dne 19.09.2009 Državni revizijski komisiji v pristojno odločanje odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je od naročnika dne 23.10.2009 zahtevala originalno dokumentacijo, in sicer Dodatno obrazložitev odločitve, št. 000204/2009, z dne 10.09.2009 in dopis št. 000204/2009 - dopolnitev, z dne 25.09.2009.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 27.10.2009 posredoval dopis, s katerim jo je obvestil, da je zahtevano originalno dokumentacijo posredoval vlagatelju oziroma njegovemu pooblaščencu, povratnice pa so priložene v spisu. Naročnik je dne 30.10.2009 Državni revizijski komisiji posredoval še informacijo o posredovanju povabila na pogajanja po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanemu postopku oddaje javnega naročila je med strankama sporna zlasti naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb in o ponovitvi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj tudi očita naročniku, da je po izdaji izpodbijanega sklepa o zavrnitvi vseh ponudb tri ponudnike nezakonito povabil na pogajanja (po postopku s pogajanji brez predhodne objave).

Naročnik je v obravnavanem primeru izpodbijano odločitev o tem, da izvedbo predmetnega javnega naročila ne bo oddal nobenemu ponudniku, sprejel na podlagi določbe tretjega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa:

"(3) Naročnik lahko zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek ter obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ. Navedeno odločitev mora poslati v objavo na portal javnih naročil."

Zgoraj citirana določba ureja položaj, ko se naročnik odloči, da bo zaključil postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe, pri čemer ne določa nobenih razlogov, ki sprejem takšne odločitve opravičujejo. V takem primeru pa ZJN-2 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. Če torej naročnik zavrne vse ponudbe, ZJN-2 po vzoru pravila ES določa, da mora naročnik takoj pisno obvestiti vse, ki so v postopku sodelovali in hkrati navesti razloge za takšno odločitev. V obvestilu mora tudi navesti, ali bo začel nov postopek ter obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ, odločitev pa poslati v objavo na Portal javnih naročil.

Tudi Evropsko sodišče je v več sodnih primerih potrdilo, da imajo naročniki možnost zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe in začeti nov postopek (T-203/96, C-27/98, C-92/00, C-244/02). Evropsko sodišče je pri tem izrecno navedlo, da naročniki ob sprejemu takšne odločitve uživajo širok preudarek, pri čemer pravo ES o oddaji javnih naročil ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih in/ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (C-27/98 - tč. 23 in 25; C-244/02 - tč. 29). Sodišče pa je opozorilo, da morajo naročniki pri tem (kljub temu, da evropske smernice s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za njen sprejem) spoštovati temeljna pravila prava ES - še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o Evropski skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/04; v nadaljevanju: PES), ki zadevajo svobodno ustanavljanje podjetij in svobodo izvajanja storitev na območju ES (C-92/00 - tč. 42). Naročnik torej lahko vedno zaključi postopek brez izbire najugodnejšega ponudnika - celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake - vendar le pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (C-244/02 - tč. 36).

Ker torej niti ZJN-2 niti pravo ES o javnem naročanju ne določata nobenih pravil o tem, v kakšnih okoliščinah oziroma v katerih primerih je naročnik upravičen zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe (t.j. z zavrnitvijo vseh ponudb), je potrebno šteti, da gre pri možnosti iz tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 za upravičenje, ki je načeloma prepuščeno naročnikovemu preudarku in njegovi poslovni presoji. Seveda mora biti v skladu z določbo prvega odstavka 12. člena ZRPJN tudi zoper takšno naročnikovo odločitev zagotovljeno ustrezno pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Vendar je pri obsegu zagotavljanja pravnega varstva potrebno upoštevati, da mora biti le-to (kot tudi v vseh drugih primerih) omejeno na kontrolo (ne)spoštovanja tistih določb ZJN-2, ki takšen položaj urejajo. Ker 80. člen ZJN-2 ob tem, ko dopušča možnost zavrnitve vseh ponudb, od naročnika zahteva le pojasnitev razlogov, ki so narekovali njegovo odločitev ter nekatera formalna ravnanja, ki se nanašajo na obveščanje določenih subjektov, se mora zato presoja Državne revizijske komisije v takšnih primerih omejiti zgolj na (formalne) zahteve, ki izhajajo iz 80. člena ZJN-2, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi pravilo, ki izhaja iz skupnostnega prava javnega naročanja in ki zahteva, da mora naročnik pri sprejemu takšne odločitve spoštovati temeljna pravila prava ES - še posebej načela PES, ki zadevajo svobodno ustanavljanje podjetij in svobodo izvajanja storitev na območju ES ter načelo enakega obravnavanja (C-92/00 - tč. 42 in C-244/02 - tč. 36). Naročnik mora torej v primeru, ko v postopku oddaje javnega naročila zavrne vse ponudbe, ravnati ne le v skladu s (formalnimi) zahtevami iz 80. člena ZJN-2, temveč mora pri tem tudi zagotoviti, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov.

V obravnavanemu primeru med strankama v tem postopku niso sporna naročnikova formalna dejanja, ki jih zahteva določilo 80. člena ZJN-2 in katerih namen je varovanje načela transparentnosti postopka, temveč je med njima spor o tem, ali je bil naročnik upravičen zaključiti postopek oddaje javnega naročila iz razlogov, ki jih navaja v obrazložitvi izpodbijane odločitve (in v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila).
Ker (kot že izhaja iz zgornje obrazložitve) veljavna zakonodaja naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ne omejuje z nobenimi vsebinskimi pravili, je Državna revizijska komisija vlagateljeve trditve o tem, da "naročnik izpodbijano odločitev utemeljuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-159/2009, z dne 18.08.2009, pri čemer se slednja v ničemer ne nanaša niti na ugotavljanje (ne)popolnost njegove ponudbe niti na ugotavljanje tržne cene razpisanega blaga" in da "je edini naročnikov argument, da ne odda predmetnega javnega naročila v ugotovitvi, da je bila v postopku oddaje javnega naročila oddana cenejša nepopolna ponudba in je iz tega razloga neracionalno in negospodarno, da naročnik odda posel ponudniku, ki je oddal popolno in sprejemljivo ponudbo, ki pa je cenovno višja od nepopolne ponudbe", lahko obravnavala zgolj s stališča spoštovanja temeljnih načel PES in načela enake obravnave. Navedene trditve vlagatelja bi namreč lahko predstavljale razlog za razveljavitev izpodbijane odločitve le v primeru, če bi se izkazalo, da je naročnik ob njenem sprejemu ravnal v nasprotju z omenjenimi načeli.

Načelo enakega obravnavanja prepoveduje različno obravnavanje ponudnikov v primerljivih položajih in zahteva, da se primerljivi položaji obravnavajo na enak način oziroma, da se različni položaji ne obravnavajo na enak način - razen, v primerih, ko je različno obravnavanje primerljivih položajev objektivno opravičljivo. Kadar naročnik na podlagi 80. člena ZJN-2 postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejšega ponudnika, je o kršitvi načela enake obravnave mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma je navidezen, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi s preostalimi ponudniki. Če bi torej dejansko stanje v konkretni zadevi utemeljevalo zaključek, da je naročnik s svojim ravnanjem ob sprejemu izpodbijane odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ustvaril okoliščine, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov, bi bilo potrebno ugotoviti, da je izpodbijana odločitev sprejeta v nasprotju z načelom enake obravnave.

Kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa, naročnik v obravnavanem primeru odločitev o zavrnitvi vseh ponudb utemeljuje z ugotovitvijo o tem, da je s primerjavo cen, ki jih je pridobil za sklopa 2 in 3 ocenil, da je možno na relevantnem trgu pridobiti cenejšo ponudbo in da bi bila izbira najdražje (vlagateljeve) ponudbe, s stališča porabe javnih sredstev, neracionalna in negospodarna. Kot pravilno ugotavlja vlagatelj, se predhodna odločitev Državne revizijske komisija ne nanaša na ugotavljanje (ne)popolnosti njegove ponudbe, saj se je v takratnemu revizijskemu postopku, na podlagi zahtevka za revizijo (istega) vlagatelja, presojala (ne)popolnost ponudbe (predhodno) izbranega ponudnika (vlagatelj je namreč tedaj očital naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna). Naročnik se je tako, ob upoštevanju odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-158/2009-8, z dne 18.08.2009 (ki je ob ugotovitvi, da je ponudba prvotno izbranega ponudnika nepopolna, razveljavila odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika in postopek "vrnila" v fazo pred sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika), iz zgoraj navedenega razloga odločil, da predmetnega postopka ne bo nadaljeval s ponovnim pregledom in ocenjevanje prejetih ponudb temveč je postopek zaključil z odločitvijo o zavrnitvi ponudb in z napovedjo, da bo pričel nov postopek za oddajo predmetnega javnega naročila.

Da je imel naročnik v okoliščinah danega primera objektivne razloge za sprejem izpodbijane odločitve, je po mnenju Državne revizijske komisije razvidno že iz podatka o ocenjeni vrednosti predmetnega javnega naročila v obeh sklopih. Naročnik je v konkretnem primeru določil, da znaša ocenjena vrednost (za sklopa 2 in 3) 2.800.00,00 EUR (v obravnavanem primeru je predmet javnega naročila sukcesivna nabava soli za obdobje 36 mesecev, kar sicer med strankama v tem postopku ni sporno).
Predpogoj za uspešno izvedbo postopka oddaje javnega naročila je dobro poznavanje trga blaga/storitve/gradnje, ki je predmet naročila. Naročniki pred začetkom posameznega postopka oddaje javnega naročila raziščejo trg oziroma preučijo in zberejo informacije o stanju na relevantnem trgu, pri čemer upoštevajo tako svoje potrebe kot tudi razpoložljiva finančna sredstva. Tako zbrane informacije o trgu namreč predstavljajo podlago za nadaljnjo izvedbo razpisanega postopka v vseh njegovih fazah. Rezultati opravljenih tržnih poizvedb (in predhodne izkušnje naročnika pri naročanju podobnega blaga, storitev ali gradenj) so podlaga za identificiranje potencialnih ponudnikov, oblikovanje razpisne dokumentacije (pogojev za oddajo naročila, meril za izbiro najugodnejšega ponudnika ...) ter tudi za določitev orientacijske vrednosti naročila oziroma vrednosti, ki jo naročnik pričakuje v ponudbah. Primerjava ponujenih cen predhodno izbranega ponudnika in vlagatelja, ki jo je opravil naročnik, iz katere izhaja, da je vlagateljeva ponudba od ponudbe prvotno izbranega ponudnika dražja za skoraj eno tretjino oziroma za 754.200,00 EUR (vlagateljeva cena torej presega ocenjeno vrednost za več kot 300.000,00 EUR, cena prvotno izbranega ponudnika pa je nižja od ocenjene vrednosti za več kot 400.000,00 EUR) potrjuje naročnikovo realno ugotovitev ocenjene vrednosti. Naročnik torej s primerjavo cen ni ravnal z namenom diskriminiranja vlagatelja, pač pa pomeni sporna primerjava ponujenih cen predhodno izbranega ponudnika in vlagatelja zgolj dodaten podatek o (sicer že predhodno ugotovljenih) cenah na relevantnem trgu za razpisano blago. Opisana ravnanja naročnika kažejo na to, da naročnik navedenih ugotovitev ni uporabil le kot navidezni razlog za zaključek postopka oddaje predmetnega javnega naročila (torej z namenom ustvariti takšne okoliščine, ki bi omogočale, da bi vlagatelja diskriminiral oziroma ga neupravičeno obravnaval neenakopravno) pač pa na dejstvo, da želi izvesti javno naročilo tako, da bo z njim zagotovil gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev (6. člen ZJN-2).

Da je naročnik v obravnavanem postopku želel pridobiti čim cenejšo ponudbo pa izhaja tudi iz dejstva, da je kot edino merilo za ocenitev ponudb, določil zgolj merilo "najnižja cena" (točka II.5 - Merila pri oddaji javnega naročila) ter nenazadnje iz njegove odločitve o tem, da bo tudi v postopku s pogajanji brez predhodne objave, predmet pogajanj (zopet) zgolj ponudbena cena (1. stran Protokola pogajanj, ki so ga ponudniki prejeli hkrati s Povabilom k oddaji ponudbe po postopku s pogajanji brez predhodne objave za dobavo posipnih materialov 2009-2012, z dne 10.09.2009, in s pripadajočo razpisno dokumentacijo), iz spisovne dokumentacije pa je tudi razvidno, da je na relevantnem trgu za razpisano blago prisotnih več ponudnikov (naročnik je v obravnavanem primeru prejel le dve ponudbi - ponudbo predhodno izbranega ponudnika in vlagateljevo ponudbo).

Ob opisanemu dejanskemu stanju Državna revizijska komisija ne najde razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče trditi, da je naročnik z izpodbijano odločitvijo, ravnal v nasprotju z načeli PES in/ali načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Zgolj dejstvo, da je naročniku ostala le še ponudba vlagatelja, torej ob upoštevanju zgoraj navedenega, ne zadostuje za ugotovitev, da je bil vlagatelj obravnavan na neenakopraven način oziroma, da je bila naročnikova odločitev o zavrnitvi ponudb posledica te ugotovitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Ker se je naročnik z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na postopek s pogajanji brez predhodne objave, očitno strinjal (navedeno pa vsaj posredno izhaja tudi iz sklepa, s katerim je odločil o vlagateljevemu zahtevku za revizijo), saj je po prejemu revizijskega zahtevka, in sicer dne 6.10.2009, postopek s pogajanji brez predhodne prekinil še pred potekom roka za oddajo ponudb, je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izrek o stroških temelji na 22. členu ZRPJN in drugem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo, glede na postavljen revizijski predlog, delno uspel, je Državna revizijska komisija glede na dosežen uspeh v revizijskem postopku sklenila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti polovico potrebnih stroškov, nastalih z revizijo.
Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določilom 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in določilom 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008), kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski zahtevek v višini 5.000,00 EUR,
- za zastopanje vlagatelja v revizijskem postopku nagrado v višini 400,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 480,00 EUR,

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini polovice potrebnih stroškov, to je v višini 2.740,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 09.11.2009



Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije









Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje
- odvetnik Marko Pauletič, Ulica Milene Korbarjeve 2, Kranj
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran