018-228/2009 Psihiatrična klinika Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) v senatu članice Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter članice Vide Kostanjevec in člana Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava sanitetnega in ostalega materiala za lekarno Psihiatrične klinike Ljubljana za obdobje štirih let" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SIMPS'S d.o.o., Motnica 3, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.11.2009 soglasno

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 3.9.2009 se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Dobava sanitetnega in ostalega materiala za lekarno Psihiatrične klinike Ljubljana za obdobje štirih let", objavljen na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN 6529/2009 z dne 13.8.2009 (s kasnejšimi popravki) ter v Uradnem listu EU pod objavo št. 2009/S 156-227791 z dne 15.8.2009 (s kasnejšimi popravki).

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.504,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.7.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava sanitetnega in ostalega materiala za lekarno Psihiatrične klinike Ljubljana za obdobje štirih let".

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 6529/2009 z dne 13.8.2009 (popravki pod objavami št. JN 7626/2009 z dne 17.9.2009, JN 8347/2009 z dne 9.10.2009, JN 8659/2009 z dne 20.10.2009 ter JN 9029/2009 z dne 30.10.2009), ter v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo št. 2009/S 156-227791 z dne 15.8.2009 (popravki pod objavami št. 2009/S 182-260754 z dne 22.9.2009, 2009/S 198-283580 z dne 14.10.2009, 2009/S 206-295304 z dne 24.10.2009 ter 2009/S 212-304233 z dne 4.11.2009).

Z vlogo z dne 3.9.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila. V prvem delu revizijskega zahtevka ("Merilo ekonomsko najugodnejša ponudba") vlagatelj zatrjuje, da je naročnikovo ravnanje protipravno, saj naj ne bi bilo jasno, na podlagi kakšnih meril naj bi naročnik izbral najugodnejšega ponudnika. Merila naj po navedbi vlagatelja ne bi bila vnaprej znana in ovrednotena. Naročnik naj tako merila ekonomsko najugodnejše ponudbe ne bi ovrednotil niti v razpisni dokumentaciji niti objavi, poleg tega naj ne bi upošteval, da mora merilo cene obsegati najmanj 60% vseh meril v okviru ekonomsko najugodnejša ponudba, navedba uporabljenega merila pa naj bi se hkrati razlikovala od merila v razpisni dokumentaciji. V drugem delu revizijskega zahtevka ("Način določanja omejevalnih kriterijev za sklenitev okvirnega sporazuma") vlagatelj izraža prepričanje, da je razpisna dokumentacija naročnika protipravna v elementu sklenitve okvirnega sporazuma, za katerega je naročnik določil, da bo sklenjen zgolj s tremi ponudniki, pri čemer bodo imeli prednost ponudniki, ki bodo ponudili večje število sklopov. Vlagatelj meni, da je to merilo diskriminatorno do manjših ponudnikov, ki so specializirani za manjši obseg sklopov in da naročnik ni jasno določil meril za sklenitev okvirnega sporazuma. Vlagatelj navaja, da merila za izbiro števila kandidatov niso v nobeni povezavi s predmetom naročila ali večjo ekonomsko ugodnostjo tako izbranih ponudnikov ter da naročnik od tega nima nobene koristi. Vlagatelj zato predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi ter da se razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Na naročnikov poziv je vlagatelj z vlogo z dne 14.9.2009 svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom brez datuma (ki ga je vlagatelju posredoval v prilogi dopisa z dne 24.9.2009), s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek in njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil.
V obrazložitvi sklepa naročnik glede revizijskih navedb vlagatelja o nejasnosti meril ugotavlja, da je vlagatelj v revizijskem zahtevku pravilno navedel, opredelil in interpretiral vsa merila, tako da dejansko med strankama ni spora o merilih ter o načinu njihove uporabe. Med strankama je sporno predvsem, ali bi moral naročnik v objavi opredeliti merilo najnižja cena ali ekonomsko najugodnejša ponudba glede na merila, kot jih je za izbiro navedel v razpisni dokumentaciji. Po naročnikovem mnenju gre torej za akademsko diskusijo, ali se poglavje meril za izbiro v objavi nanaša na merila za izbor najugodnejšega kandidata ali na merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika med kandidati. Naročnik s tem v zvezi citira vsebino šestega odstavka 32. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), ob čemer ugotavlja, da je v objavi javnega razpisa navedel vsa merila, merila, navedena v objavi, pa so enaka merilom, navedenim v razpisni dokumentaciji. Naročnik poudarja tudi, da je potrebno v primeru določb okvirnega sporazuma merila za izbor za sklenitev pogodbe na podlagi okvirnega sporazuma navesti le v okvirnem sporazumu, medtem ko se merila za izbor kandidatov - skleniteljev okvirnega sporazuma - navedejo v objavi. Naročnik glede na zapisano meni, da z navedbo merila ekonomsko najugodnejša ponudba ni kršil veljavne zakonodaje. Ne glede na to bi po najslabši možni (vlagateljevi) interpretaciji naročnik moral v točki IV.2.1) objave navesti kot merilo "najnižjo ceno" za sklenitev posamezne pogodbe na podlagi okvirnega sporazuma. Upoštevajoč preteklo prakso Državne revizijske komisije je ukrep vlagatelja nesorazmeren s ciljem (vložitev revizijskega zahtevka zaradi domnevno napačne označbe v objavi), saj bi lahko naročnika na domnevno kršitev opozoril z enostavnim dodatnim pojasnilom. V primeru, da bi Državna revizijska komisija v celoti sledila navedbi vlagatelja v tej točki, bi naročnik moral izdati popravek te, kar pa je minornega pomena (med strankama naj namreč vsebina meril ne bi bila dvoumno zapisana, obe stranki naj bi merili razumeli enako). Glede navedbe, da lahko naročnik uporabi le tista merila, ki jih je objavil v objavi oziroma razpisni dokumentaciji, naročnik poudarja, da so to zgoraj citirana merila, ki jih bo v celoti uporabil, ter v zvezi s tem (še) ni mogel uporabiti nobenih drugih meril, saj do roka za oddajo ponudb še ni prišlo. Zahtevek je zato v tem delu preuranjen, saj kakršnakoli kršitev glede tega še ni bila narejena in naročnik zatrjuje, da tudi ne bo - navedba vlagatelja glede tega dejstva torej ne drži. Glede argumentacije vlagatelja, da merilo cena ne vsebuje manj kot 60% uteži, naročnik navaja, da v tej fazi postopka okvirnega sporazuma ponudbenih cen sploh še ne pobira, zato ni mogoče govoriti o navedeni kršitvi. Zakon namreč za postopek okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti predvideva odpiranje konkurence šele v fazi po sklenitvi okvirnega sporazuma, tam pa je naročnik, kot izhaja zgoraj, navedel merilo v samem okvirnem sporazumu (merilo, kot je opredeljeno v obrazcu P-3 Okvirni sporazum, v 4. členu, tretji odstavek), in sicer najnižjo ceno. S tem je argumentacija, da bi morala imeti cena vsaj 60% utež, v celoti utemeljena, saj ima cena v fazi okvirnega sporazuma 100% utež. Navedba vlagatelja v tem delu torej ne drži. Naročnik ponovno poudarja, da v fazi sklenitve okvirnega sporazuma še ne pobira cene (saj je glede na izrecno določbo 6. odstavka tega člena ne more - taka interpretacija zakonske določbe bi bila namreč nemogoča, določb zakona pa ni mogoče interpretirati v smislu, da je njihova realizacija v praksi nemogoča - konkurenca se odpira naknadno šele po sklenitvi okvirnih sporazumov in pobiranja cene vrsta postopka kot taka ne dovoljuje), temveč dejansko priznava "sposobnost" ponudnikov. Zakon mu tako daje možnost, da na podlagi "meril, ki izražajo ekonomsko korist za naročnika", med večjim številom "sicer na podlagi sposobnih" ponudnikov izbere tiste, ki so zanj "bolj sposobni med sposobnimi". Edina zahteva, ki jo mora naročnik v zvezi s tem izpolnjevati, je, da merila za zožanje števila gospodarskih subjektov, kar mu dovoljuje zakon, postavi nediskriminatorno ter tako, da za naročnika to predstavlja ekonomsko korist. Naročnik ugotavlja, da je pri pripravi razpisne dokumentacije natančno upošteval ZJN-2, poleg tega pa je upošteval svoje lastne pretekle izkušnje in zmogljivosti. V šestem odstavku 32. člena ZJN-2 je jasno zapisano, da mora naročnik, če sklepa okvirni sporazum z večjim številom ponudnikov, skleniti okvirni sporazum z vsaj tremi. V tem delu je torej naročnik v celoti sledil določilom veljavne zakonodaje, s takim številom ponudnikov pa ni mogoče reči, da neupravičeno omejuje konkurenco. Merila za zožanje izbora je naročnik določil na podlagi lastnih preteklih izkušenj. Za naročnika je logistično lažje naročiti artikle pri manjšem številu ponudnikov, ki dobavljajo blago iz različnih sklopov, saj ima v tem primeru za posamezen sklop le eno dobavo, s katero dobi naročeno blago. Naročnik je v preteklosti izvajal javno naročilo za istovrstni predmet naročila na način, da je vsak artikel navedel kot svoj sklop (s čimer bi lahko potencialno dobil nekaj sto dobaviteljev), kar je z logističnega vidika zanj predstavljalo takšne logistične težave (spremljanje logistike dobav, prevzemov, faktur, zavračanje blaga ipd.), da mu dejstvo oblikovanja artiklov v smiselno zaključene celote predstavlja več kot očitno ekonomsko korist, breme logistike pa z načinom delitve naročila na manjše število sklopov prenese na ponudnike. Jasno je, da nobeden izmed proizvajalcev artiklov ne ponuja vseh artiklov, na trgu pa zagotovo obstajajo ponudniki (več kot eden), ki so v posameznem sklopu sposobni dobaviti vse artikle. Seveda imajo vsi ponudniki možnost na trgu poiskati artikle, ki so zahtevani v posameznem sklopu in jih ponuditi, res pa je, da nekaterim ponudnikom zaradi prevalitve "bremena" logistike iz naročnika na ponudnika to ne ustreza, vendar to za naročnika ni bistveno. Tudi argumentacija, da bi v primeru principa en artikel - en sklop naročnik tak artikel dobil ceneje oz. ekonomsko ugodneje, ne drži, saj v tako ceno ne bi bili vključeni logistični stroški vodenja večjega števila pogodb. Ugotoviti gre torej, da ima naročnikovo zožanje števila sklopov svojo ekonomsko logiko in za naročnika predstavlja ekonomsko korist. Iz tega lahko sledi, da je upravičeno navedeno merilo, da bo naročnik (le in izključno v primeru, ko bi število kandidatov v posameznem sklopu presegalo 3 - ni nujno, da bo do tega sploh prišlo), kot dodaten kriterij omejevanja (merilo) upošteval dodatno merilo ponudbe za več sklopov, saj mu dejstvo manjšega števila ponudnikov prinaša ekonomsko korist v obliki bistveno znižanih stroškov logistike (kadrovski resursi, aspekt prevzemov ipd.). Vlagateljeva navedba, da bo naročnik imel več dela v primeru ponudbe, ki jo bodo oddali ponudniki povezani v konzorcij, s tem nikakor ne drži. V takšnih primerih naročnik dela le s poslovodečim partnerjem, kar je navedel tudi v razpisni dokumentaciji. Gledano z vidika logistike ima naročnik s takšno opredelitvijo sklopov in meril za izbor konkretne koristi. Nadalje je naročnik zgolj v primeru, ko bi bilo kandidatov v posameznem sklopu več kot 3 in dodatno v primeru, če bi več izmed teh ponudnikov oddalo ponudbo za enako število sklopov, ne bi mogel izbrati, podal še merilo večjega preteklega prometa, saj zanj to predstavlja ekonomsko korist. Dejstvo je, da bi bili vsi taki ponudniki sposobni na podlagi pogojev, vendar zakon omogoča naročniku, da ne posluje z vsemi. V primeru, da na podlagi dveh prejšnjih določil ne bi bilo mogoče izbrati treh ponudnikov, s katerimi bi lahko naročnik sklenil okvirni sporazum, je za naročnika ugodneje da "izmed sposobnih" izbere tiste, s katerimi je poslovanje manj tvegano, to pa pomeni, da imajo višjo realizacijo (saj je v primeru kršitve pogodb mogoče pričakovati uspešnejšo izvršbo pri nekom, ki dosega večjo realizacijo kot pri nekom, ki je ne dosega). Navedeni pogoj se posredno dotika tudi velikosti podjetja, saj praviloma večja realizacija pomeni več kapacitet, in je od takega gospodarskega subjekta mogoče pričakovati uspešnejšo realizacijo naročila. Posledično lahko zaključimo, da vsako od teh dodatnih meril za naročnika predstavlja neko ekonomsko korist, ne glede na to kako velika je - tudi če uteži ni mogoče določiti v odstotku ali absolutnem številu (zakon namreč pravi, da se v takem primeru merila navede v vrstnem redu pomembnosti, kar je naročnik storil), pa je glede na zapisano vsekakor mogoče govoriti o smiselni povezanosti meril z ekonomskimi koristmi naročnika ter o njihovi sorazmernosti. Kot že navedeno, opredelitev artiklov v sklopu ni vezana na "želje ponudnikov", kateri od artiklov naj bi bili smiselno zaključene celote, saj ima verjetno vsak od ponudnikov na trgu svojo lastno predstavo in željo po tem, katere artikle naj bi naročnik opredelil v katerem sklopu. V takem primeru naročnik nikoli ne bi mogel izoblikovati sklopov, saj bi se vedno našel vlagatelj, ki bi trenutni zaokroženosti v sklope oporekal, zaradi česar bi prišli do nesmiselne situacije, ko bi moral naročnik vsak artikel izoblikovati kot sklop, kar pa zaradi dejstva več sto artiklov in s tem enako število potencialnih ponudnikov (pomnoženo s tremi ponudniki v posameznem sklopu) logistično zanj ni sprejemljivo. Posledično lahko ugotovimo, da je naročnik, tisti, ki opredeli kateri sklopi artiklov predstavljajo smiselno zaključene celote. Ponudniki s tem nikakor niso diskriminirani (konec koncev gre za artikle s področja medicine, ki so medicinski materiali in zdravila ter pripomočki - ne govorimo o mešanju gradbenega dela s storitvami računalniškega programiranja v istem sklopu), saj lahko vedno predložijo celotno ponudbo oziroma oddajo partnersko ponudbo, če jim to glede na tržne razmere ustreza. Naročnik torej z opredelitvijo sklopov in meril za izbor kandidatov ni ravnal neupravičeno diskriminatorno do potencialnih ponudnikov.

Z vlogo z dne 25.9.2009 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, prejetega dne 29.9.2009, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil del dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije je posredovano dokumentacijo dopolnil dne 6.10.2009.

Na poziv Državne revizijske komisije je vlagatelj dne 19.10.2009 svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo originalnega pooblastila za zastopanje.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti določb razpisne dokumentacije in razpisa predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ki se nanašajo na merila za sklenitev okvirnega sporazuma.

Iz določil 12. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 izhaja, da je okvirni sporazum sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino.

Iz določil prvega odstavka 32. člena ZJN-2 izhaja, da za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane ob uporabi meril za izbor v skladu s 48. členom tega zakona. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril.

Iz določil prvega odstavka 48. člena ZJN-2 kot naslednje med drugim izhaja, da lahko naročnik odda naročilo (a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila ali (b) na podlagi najnižje cene. V kolikor naročnik odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril, merilo cena ne sme biti manj kot 60% vseh meril. V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo ta biti enaka. Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik na 1. strani Navodil ponudnikom pod naslovom "Podatki o naročniku in postopku" med drugim navedel:

"Naročnik bo v tej fazi sklenil okvirne sporazume s ponudniki le za tiste sklope, za katere bodo oddali ponudbo, in sicer pod pogojem, da bodo pravočasno oddali ponudbo in izpolnjevali pogoje tega razpisa za obdobje štirih let.

Predvidoma vsakih 12 mesecev bo naročnik povabil ponudnike, s katerimi bo imel sklenjen okvirni sporazum, k predložitvi ponudb. Ponudniki bodo lahko oddali ponudbo le za sklope, za katere bodo imeli sklenjen okvirni sporazum.

Naročnik bo za obdobje povpraševanja kupoval blago pri ponudnikih, ki bodo ponudili najnižjo ceno za posamezni sklop. Cene bodo ostale fiksne za obdobje enega leta. Poleg tega blaga bo naročnik od ponudnikov pobiral tudi popuste na njihov redni cenik glede preostalega blaga. Popust bo fiksen do nadaljnjega povpraševanja."

Na 8. strani Navodil ponudnikom pa je naročnik pod naslovom "8. Ocenjevanje ponudb" določil:

"Naročnik bo izbral najugodnejšo ponudbo v skladu s spodaj navedenimi merili:

Merilo za izbiro: Naročnik bo sklenil okvirni sporazum z največ tremi ponudniki za posamezen sklop. Prednost bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili večje število sklopov.

Dodatno merilo v primeru enakovrednih ponudb: V primeru, da bo kljub temu merilu več kot trije ponudniki za posameznem sklop, bodo imeli prednost ponudniki, ki bodo imeli v zadnjih treh leti večji letni promet (seštevek vseh treh let iz obrazca P-2, točka 2.1)."

Z vpogledom v objavo predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil (Objava št. JN 6529/2009 z dne 13.8.2009) gre ugotoviti, da je naročnik v točki II.1.5) Kratek opis naročila ali nabave podal enak opis, kot ga je podal v zgoraj citiranem delu 1. strani Navodil ponudnikom.

Pod točko IV.1.2) objave (Omejitve glede števila gospodarskih subjektov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudb ali sodelovanju) je naročnik navedel:

"Predvideno število gospodarskih subjektov: 3.
Objektivna merila za izbiro omejenega števila kandidatov: Naročnik bo sklenil okvirni sporazum z največ tremi ponudniki za posamezen sklop. Prednost bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili večje število sklopov.

V primeru, da bo kljub temu merilu več kot trije ponudniki za posamezen sklop, bodo imeli prednost ponudniki, ki bodo imeli v zadnjih treh letih večji letni promet (seštevek vseh treh let iz obrazca P-2, točka 2.1)."

Pod točko IV.2.1) objave (Merila za oddajo) pa je naročnik navedel:

"Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na merila, navedena v specifikacijah, povabilu k oddaji ponudb ali na začetek pogajanj in v opisni dokumentaciji."

Na podlagi zgoraj predstavljenega dejanskega stanja Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri oblikovanju meril za izbor ni ravnal v skladu z določili ZJN-2.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da "okvirni sporazum" v ZJN-2 ni urejen kot samostojen postopek oddaje javnega naročila, temveč zgolj kot "tehnika" javnega naročanja; sklenitev okvirnega sporazuma namreč sledi prehodno izvedenemu odprtemu postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi ali pa postopku s pogajanji brez predhodne objave (četrti odstavek 32. člena ZJN-2). Pri sklepanju okvirnega sporazuma v skladu z ZJN-2 mora naročnik tako spoštovati "postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma" (prvi stavek prvega odstavka 32. člena ZJN-2), stranke okvirnega sporazuma pa mora izrecno izbrati "ob uporabi meril za izbor v skladu s 48. členom tega zakona" (drugi stavek prvega odstavka 32. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri oblikovanju meril za izbor strank okvirnega sporazuma ni ravnal v skladu z določbami 48. člena ZJN-2. Ugotoviti gre namreč, da kriteriji, ki jih je naročnik določil za izbor strank okvirnega sporazuma, ne predstavljajo meril v smislu 48. člena ZJN-2, t.j. elementov za vrednotenje, medsebojno primerjanje ali presojanje ponudb, temveč zgolj neke vrste "pravila" za omejevanje števila ponudnikov, s katerimi bo naročnik sklenil okvirni sporazum (tudi naročnik sam ta "pravila" v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku poimenuje kot "merila za zožanje izbora"). Teh "pravil" naročnik niti v razpisni dokumentaciji niti v objavi javnega razpisa ni ovrednotil, kot to za merila zahteva tretji odstavek 48. člena ZJN-2, pri čemer tega ni opravičil z navajanjem objektivnih razlogov, prav tako pri oblikovanju "pravil" ni upošteval določbe šestega odstavka 48. člena ZJN-2 (ki je sicer specifična in je v Direktivi 2004/18/ES ni najti), skladno s katero merilo cena (razen pri intelektualnih storitvah) ne sme predstavljati manj kot 60% vseh meril (merila "cena" namreč naročnik med svoja "pravila" sploh ni vključil).

Z zgornjim povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 3.9.2009 ugodila in je v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila "Dobava sanitetnega in ostalega materiala za lekarno Psihiatrične klinike Ljubljana za obdobje štirih let", objavljen na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN 6529/2009 z dne 13.8.2009 (s kasnejšimi popravki) ter v Uradnem listu EU pod objavo št. 2009/S 156-227791 z dne 15.8.2009 (s kasnejšimi popravki).

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi zgoraj obravnavanih revizijskih navedb vlagatelja v celoti razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila, revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano neenak zapis meril v objavi in razpisni dokumentaciji ter na nepovezanost meril s predmetom javnega naročila, ni obravnavala, saj to na pravilnost in zakonitost že sprejete odločitve ne bi moglo v ničemer vplivati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer stroške sestave revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR, materialne stroške v višini 2% od navedenega zneska, oboje povečano za 20% DDV, ter stroške takse za revizijski postopek v višini 5.000,00 EUR.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008) ter določili 6. dela Tarife, ki je priloga tega zakona, kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski zahtevek v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 400,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 480,00 EUR,
- izdatke (za materialne stroške) v (pavšalni) višini 20,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 24,00 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.504,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa od plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 6.11.2009


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana,
- Odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran