018-245/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in članice mag. Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja objekta Strelišče škrilj in objekta Vadišče škrilj", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika PRIMORJE, d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.10.2009 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 28.9.2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, plačati znesek v višini 2.500,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na portalu javnih naročil dne 21.4.2009 pod št. objave JN3143/2009.

Naročnik je dne 17.9.2009 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-160/2009-48, iz katere izhaja, da je za izvedbo javnega naročila izbral ponudnika SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi odločitve je naročnik navedel, da je prejel 7 ponudb, med katerimi sta bili le ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja popolni, zato je po merilu najnižje skupne ponudbene cene z DDV naročnik javno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28.9.2009 vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. Vlagatelj naročniku očita, da je izbral ponudbo, ki bi jo zaradi neizpolnjevanja vseh zahtev iz razpisne dokumentacije moral izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik predložil več referenčnih listov in izjav, vendar iz njih izhaja, da izbrani ponudnik ni predložil referenčnih izjav za objekte, ki jih je naročnik zahteval. Iz razpisne dokumentacije izhaja zahteva, da mora ponudnik izkazati, da je kvalitetno in strokovno opravil najmanj tri istovrstne prenove ali gradnje v vrednosti nad 1.000.000,00 EUR z DDV, pri čemer iz referenc, ki jih je predložil izbrani ponudnik, izhaja, da vsaj naslednji navedeni objekti ne predstavljajo istovrstne prenove ali gradnje, kot je predmet predmetnega razpisa: različni avtocestni in cestni odseki, hotel Primus na Ptuju, vodno mesto BTC in vzletno - pristajalna steza Brnik, saj ti objekti ne obsegajo vadbenih površin. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo v celoti ugodi in izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila v celoti razveljavi in kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja. Vlagatelj je priglasil tudi stroške revizijskega postopka.

Naročnik je 7.10.2009 sprejel sklep št. 430-443/2009-5, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji zahteval reference za istovrstne prenove ali gradnje v vrednosti nad 1.000.000,00 EUR z DDV, v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet tega razpisa, torej reference za prenove ali gradnje vadišč, kamor se uvrščajo tudi strelišča, kar je pojasnil tudi na portalu javnih naročil. Po dikciji Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08: v nadaljevanju Uredba) so vadbeni objekti športni objekti in rekreacijske površine, bodisi na prostem bodisi v objektu, torej nizke ali visoke gradnje, pri čemer uredba glede na zahtevnost tovrstne objekte opredeljuje zgolj na ravni enostavnih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, predmetno javno naročilo pa se nanaša na zahtevne objekte, za gradnjo katerih izvajalec potrebuje gradbeno dovoljenje.
Naročnik glede referenc izbranega ponudnika odgovarja, da njegove reference v celoti ustrezajo naročnikovim razpisnim zahtevam, kar velja tako za referenco za gradnjo telovadnice in hotela Planice, za gradnjo telovadnice v Zavodu Antona Martina Slomška, za referenco za gradnjo vodnega mesta BTC ter za referenco za gradnjo vzletno - pristajalne steze Brnik. Naročnik izbranemu ponudniku ni priznal reference za gradnjo različnih avtocestnih in cestnih odsekov ter referenco za izgradnjo hotela Primus na Ptuju, saj te reference ne ustrezajo razpisnim zahtevam. Naročnik navaja, da se vzletno-pristajalna steza po točki h) 18. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost uvršča med vadbene objekte, namenjene športu in rekreaciji na prostem. V zvezi s tem naročnik še poudarja, da gre v konkretnem postopku oddaje javnega naročila za zahtevno gradnjo, ki zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja, in se tako uvršča med zahtevne objekte. Glede ustreznosti reference za gradnjo vodnega mesta BTC pa naročnik navaja, da se vodno mesto BTC po določilih Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05) uvršča med objekte za šport, rekreacijo in druge objekte za prosti čas. Ker gre za zahteven objekt, se ga uvršča med športne objekte. Poleg tega ima vodno mesto BTC tudi zagotovljene zunanje športne površine - športna igrišča, ki se jih uvršča v okvir 1.a točke 18. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost. Naročnik poudarja, da je izbrani ponudnik izkazal štiri in ne tri reference, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji in s tem izpolnil naročnikove zahteve glede referenc.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12.10.2009 naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, zato ji je naročnik 14.10.2009 odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenim revizijskim postopkom.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je spor o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi (ne)izpolnjevanja razpisnega pogoja glede tehnične sposobnosti ponudnika, ki ga je naročnik v razpisni dokumentaciji, v 5. točki razdelka III.2. (Sposobnost ponudnika) Navodil o načinu dokazovanja ponudnikov o sposobnosti za izvedbo naročila, določil na naslednji način:
"Ponudnik mora izkazati, da je kvalitetno in strokovno opravil najmanj tri istovrstne prenove ali gradnje v vrednosti nad 1.000.000,00 EUR z DDV iz seznama (priloga 5 - referenčna lista ponudnika), opravljenih v zadnjih petih letih, kar izkaže z izpolnjenim seznamom istovrstnih gradenj in predložitvijo potrdil naročnikov (Priloga 5a), v katerih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih istovrstnih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika."
Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja so morali ponudniki priložiti seznam izvedenih del, s katerimi so izkazovali 3 istovrstne prenove ali gradnje v vrednosti nad 1.000.000,00 EUR z DDV, ki so jih dobro opravili v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe, v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet javnega naročila, z navedbo referenčnih naročnikov, vrste del, datumi in zneski (priloga 5), skupaj z dokazili v obliki izpolnjenih potrdil (priloga 5a) v seznamu navedenih naročnikov.

Glede zgoraj citiranega pogoja je naročnik v fazi priprave ponudbene dokumentacije prejel več vprašanj s strani zainteresiranih ponudnikov, ki jih je skupaj z odgovori naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 14.5.2009, 18.5.2009, 21.5.2009, 22.5.2009, 27.5.2009 in 29.5.2009 pod št. objave JN3143/2009. Ponudniki so naročnika spraševali predvsem po natančnejšem opisu istovrstnih gradenj oziroma stavb, ki naj bi bile podobne, ali se bodo pri referencah priznavali izključno objekti kot so vadišča in strelišča ali pa tudi drugi objekti visoke gradnje v vrednosti nad 1.000.000,00 EUR in ali se bodo upoštevale tudi reference npr. za telovadnice, bazene, tribune in ostale športne objekte. Naročnik je na ta vprašanja odgovoril tako, da je pojasnil, da je pri izvedbi predmetnega javnega naročila izbral paketni sistem dveh objektov, to sta Strelišče škrilj in Vadišče škrilj, ki sta predvidena za potrebe SV in po njegovi presoji sodita pretežno v nizkogradnje, ker je strelišče na prostem in ne v objektu, vadišče pa je dejansko objekt za vadbo SV. Glede zahtevanih referenc je naročnik odgovoril, da so istovrstne prenove ali gradnje v vrednosti nad 1.000.000,00 EUR enaki ali podobni objekti kot sta oba objekta v sklopu predmetnega javnega naročila: to so vadbeni objekti, med katere sodijo tudi strelišča. Pri tem je naročnik poudaril, da se ni omejil zgolj na strelišče na prostem in vadišče kot objekt, ampak to pomeni katerokoli istovrstno gradnjo na prostem ali kot objekt.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta v ponudbi navedel več referenčnih listov in izjav, ki se nanašajo na gradbena in obrtniška dela na različnih avtocestnih in cestnih odsekih, za hotel Primus na Ptuju, za telovadnico s pomožnimi prostori pri Zavodu Antona Martina Slomška, za telovadnico in hotel Planica, za vodno mesto BTC in za vzletno - pristajalno stezo Brnik.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot ustrezne reference izbranega ponudnika ne priznava objektov, ki se nanašajo na različne avtocestne in cestne odseke, referenco za hotel Primus na Ptuju, za vodno mesto BTC in za vzletno - pristajalno stezo Brnik. Naročnik je v odgovoru na zahtevek za revizijo pojasnil, da izbranemu ponudniku kot ustreznih ni priznal referenc za gradnjo različnih avtocestnih in cestnih odsekov ter reference za izgradnjo hotela Primus na Ptuju. Naročnik je torej pri izbranem ponudniku kot ustrezne štel štiri reference: 1) referenco za telovadnico s pomožnimi prostori pri Zavodu Antona Martina Slomška, 2) referenco za telovadnico in hotel Planica, 3) referenco za vodno mesto BTC, in 4) referenco za vzletno - pristajalno stezo Brnik. Kot gre ugotoviti na podlagi navedb iz zahtevka za revizijo, sta med naročnikom in vlagateljem od priznanih štirih referenc sporni le dve: referenca za vodno mesto BTC in referenca za vzletno - pristajalno stezo Brnik. Ostalih dveh referenc namreč vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izpostavil kot sporne. Zato je Državna revizijska komisija v predmetnem revizijskem postopku obravnavala (ne)ustreznost le vlagatelju spornih referenc: referenco za vodno mesto BTC in referenco za vzletno - pristajalno stezo Brnik.

Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) pojem nepravilne ponudbe definira v 19. točki 1. odst. 2. člena, v katerem nepravilno ponudbo določa kot tisto ponudbo, ki je (med drugim tudi) tista, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Če ponudba ni pravilna, pomeni, da ni popolna (16. točka 1. odst. 2. člena ZJN-2 kot popolno ponudbo označuje ponudbo, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna), tako ponudbo pa mora naročnik izločiti (1. odst. 80. člena ZJN-2).
Iz navedenih določil ZJN-2 je razvidno, da ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja pogojev iz razpisne dokumentacije in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili. Izhodišče za določanje tehnične sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v 1. alineji točke a) 2. odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. Izkazovanje tehnične sposobnosti ponudnikov je povezano s predmetom javnega naročila, ki ga naročnik razpisuje, naročnik pa s tem želi pridobiti ponudnika, ki je že opravljal dela, ki se zahtevajo pri predmetnem javnem naročilu, in ki bi mu s svojimi referencami zagotovil, da je sposoben izvesti javno naročilo. Vendar je v vsakem konkretnem primeru od naročnika in konkretne opredelitve v razpisni dokumentaciji odvisno, na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati sposobnost opravljati tisto, kar se zahteva v javnem naročilu.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik glede referenc, ki bi izkazovale tehnično usposobljenost ponudnikov, zapisal le, da se morajo te nanašati na istovrstne prenove ali gradnje. Naročnik je v pojasnilih, ki jih je podal v okviru odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov, sporno zahtevo po istovrstnih prenovah ali gradnjah pojasnil in jo razložil tako, da je za istovrstno prenovo ali gradnjo določil tisto, ki se nanaša na vse enake ali podobne objekte tistima, ki sta predmet naročila, torej vse vadbene objekte. Ob tem je še dodatno zapisal, da se bodo upoštevale vse istovrstne gradnje ali na prostem ali kot objekt.

Vadbene objekte določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost v 18. členu kot enostavne objekte, in jih deli na dve skupini: 1) na vadbene objekte, namenjene športu in rekreaciji na prostem, in 2) na vadbene objekte, namenjene obrambi ter zaščiti in reševanju. V prvo skupino spada med drugim igrišče za šport in rekreacijo na prostem (pod pogoji, določenimi v a. točki 1. odst. 18. člena Uredbe), športno strelišče, če je njegova tlorisna površina do 3 ha (f. točka 1. odst. 18. člena Uredbe) in vzletišče, ki ima samo travnato površino, namenjeno vzletanju in pristajanju zelo lahkih naprav za letenje in jadralnih padalcev, če je njegova tlorisna površina do 5 ha (h. točka 1. odst. 18. člena Uredbe). V drugo skupino sta (med drugim) uvrščena vadišče na prostem (če izpolnjuje pogoje, določene v d. točki 2. odst. 18. člena Uredbe) in vojaško strelišče, če je njegova površina do 5 ha ter se z njegovo postavitvijo in uporabo ne spreminja konfiguracija terena (f. točka 2. odst. 18. člena Uredbe). Za vadbene objekte praviloma ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja (12. člen Uredbe), saj gre v primerjavi z ostalimi skupinami objektov (zahtevni, manj zahtevni in nezahtevni objekti) za konstrukcijsko nezahtevne objekte, ki so glede na zahtevnost gradnje najmanj zahtevni (1.10 točka 2. člena v povezavi z 8. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004, 126/2007 - ZGO-1; v nadaljevanju: ZGO-1). Zapisano kaže na razliko med vadbenimi objekti, za katere v skladu z Uredbo ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, in drugimi objekti (zahtevni, manj zahtevni in nezahtevni objekti), ki so prav tako lahko namenjeni športu in rekreaciji ali obrambi in zaščiti pred reševanjem, vendar jih ni mogoče uvrstiti med vadbene objekte iz 18. člena Uredbe, saj ne izpolnjujejo pogojev, ki opredeljujejo vadbene objekte kot take (ker npr. igrišče za šport ni na prostem, ker je tlorisna površina večja kot pri vadbenem objektu, presežena je širina, določena pri vadbenem objektu, s postavitvijo objekta in njegovo uporabo se spreminja konfiguracija terena, ipd.). Ti objekti so tudi konstrukcijsko in po načinu gradnje bolj zahtevni od vadbenih objektov. Vendar jih med slednje (kljub istemu namenu uporabe) ni mogoče uvrstiti, saj se v skladu z določbami Uredbe skupine zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov medsebojno izključujejo in hkratna uvrstitev istega objekta v dve skupini ni mogoča.

Glede na navedeno in ob upoštevanju razpisne dokumentacije in njenih pojasnil gre razumeti, da je naročnik zahteval, da se referenca nanaša na gradnjo ali prenovo kateregakoli vadbenega objekta, naštetega v 18. členu Uredbe, torej ali tistega, ki je namenjen športu in rekreaciji na prostem, ali tistega, ki je namenjen obrambi ter zaščiti in reševanju. Vendar pa je po oceni Državne revizijske komisije naročnikovo pojasnilo ponudnikom, da bo kot referenco upošteval katerokoli istovrstno gradnjo ali na prostem ali kot objekt, poleg predložitve referenc za vadbene objekte mogoče šteti kot dopuščanje tudi predložitev referenc za gradnjo oziroma obnovo drugih (zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih) objektov, če so bili ti namenjeni športu in rekreaciji oziroma obrambi ter zaščiti in reševanju. Za odgovor na vprašanje, ali se ti uporabljajo za namene športa, rekreacije, obrambe, zaščite in reševanja, pa je glede na naročnikova pojasnila razpisne dokumentacije mogoče izhajati le iz opredelitve vadbenih objektov iz 18. člena Uredbe. Namreč, naročnik je v odgovoru na vprašanje enega izmed ponudnikov, katere objekte bo glede na klasifikacijo CC-SI (gre za klasifikacijo objektov glede na pretežen namen uporabe) naročnik priznal kot primerno referenco, navedel samo, da so istovrstne prenove ali gradnje vadbeni objekti, saj so ti objekti enaki ali podobni kot objekta v sklopu predmetnega naročila. In kot vadbeni objekt je v h. točki 1. odst. 18. člena Uredbe navedeno tudi vzletišče. Zato gre glede na določbe razpisne dokumentacije (njen del predstavljajo tudi odgovori na vprašanja ponudnikov) šteti, da vsaka referenca, katere predmet je vzletišče (ob predpostavki, da poleg istovrstnosti zadosti tudi vrednostni in časovni komponenti, ki se zahteva), izkazuje tehnično sposobnost ponudnika izvesti predmetno javno naročilo. Torej je tudi za referenco izbranega ponudnika za vzletno-pristajalno stezo Brnik, pri kateri je šlo za izvedbo gradbenih in asfalterskih del pri prenovi vzletno-pristajalne steze, mogoče ugotoviti, da predstavlja istovrstno prenovo, kot je predmet javnega razpisa, vlagateljeve navedbe v zvezi s tem pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Ob upoštevanju ugotovljenega in glede na vlagatelju nesporno dejstvo, da sporna referenca dosega vrednost 1.000.000,00 EUR in da so bila pogodbena dela pri obnovi vzletno - pristajalne steze opravljena strokovno in kvalitetno po predpisih stroke in ustrezno zaključena v obdobju zadnjih pet let pred oddajo ponudbe, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja, neskladnega z določbami ZJN-2, ko je sporno referenco izbranega ponudnika priznal kot ustrezno. Ker je poleg sporne reference izbrani ponudnik oddal še dve referenci, katerima vlagatelj ni nasprotoval, naročnik pa ju je sprejel kot ustrezni, gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik oddal tri reference za istovrstne gradnje ali obnove v vrednosti nad 1.000.000,00 EUR v zadnjih petih letih. S tem je glede na določbe razpisne dokumentacije izkazal tehnično sposobnost na način, kot je bila zahtevana v 5. točki razdelka III.2. (Sposobnost ponudnika) Navodil o načinu dokazovanja ponudnikov o sposobnosti za izvedbo naročila, naročnik pa ni mogoče očitati, da ni ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo v spornem delu označil za pravilno. Državna revizijska komisija tudi ni preverjala (ne)ustreznosti reference izbranega ponudnika za gradnjo vodnega mesta BTC, saj je izbrani ponudnik že brez te reference izkazal tehnično sposobnost na način, kot je to določil naročnik v razpisni dokumentaciji.

Na podlagi zgoraj ugotovljenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz 1. odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija na podlagi predložene dokumentacije ugotavlja, da je vlagatelj plačal takso v višini 5.000,00 EUR, čeprav je bil na podlagi 1. odst. 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju vrednostnega praga iz 3. točke 1. odst. 12. člena ZJN-2, ki v konkretnem primeru ni bil dosežen) dolžan plačati le takso v višini 2.500,00 EUR. Pri tem Državna revizijska komisija vlagatelja opominja, da lahko od RS, Ministrstva za finance, zahteva vrnitev preveč plačane takse v znesku 2.500,00 EUR.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 2.500,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 28.10.2009



Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
â"˘ PRIMORJE, d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana
â"˘ SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran