018-250/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana kot člana senata in članice Vide Kostanjevec kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila za redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav na DC v Republiki Sloveniji - sklop 8NM po pritožbi, ki jo je vložil vlagatelj Javna razsvetljava, d. d., Litijska cesta 263, Ljubljana, ki ga zastopajo Bojan Makovec, Andrej Doles, Katarina Doles Toš in mag. Franci Kodela, odvetniki in odvetnica v Domžalah (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 27. 10. 2009 soglasno

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 43001-108/2009/50 z dne 12. 10. 2009.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav na DC v Republiki Sloveniji (objava 18. 6. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN4885/2009 in 19. 6. 2009 v Uradnem listu Evropskih skupnosti pod št. objave 2009/S 116-168093) z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila" št. 43001-108/2009 z dne 14. 9. 2009 sodelujoče ponudnike obvestil, da je v sklopu 8NM izbral ponudbo skupnih ponudnikov Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Zabrdje 26, Mirna in Iskra Sistemi, d. d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 25. 9. 2009 in predlagal, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila in izbere vlagateljevo ponudbo, podredno pa je predlagal razveljavitev "celotnega javnega razpisa". Naročnik je s sklepom št. 43001-108/2009/50 z dne 12. 10. 2009 zahtevek za revizijo zavrgel z utemeljitvijo, da glede na pomanjkljivo postavljene pravovarstvene predloge vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije, kot jo določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je 19. 10. 2009 prejela pritožbo z dne 15. 10. 2009, s katero vlagatelj oporeka naročnikovi odločitvi in navaja, da je zatrjeval, da je predložil najugodnejšo ponudbo med popolnimi ponudbami in da bi jo moral naročnik izbrati, prav tako je navajal nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in ponudbe tretjesodelujočega ponudnika ter zahteval, da ju naročnik izloči.

Po prejemu in pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija pritožbi ugodila, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je vlagatelj uspel izkazati aktivno legitimacijo, kot jo določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN.

Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj izkazati kumulativno (tj. skupno) dva elementa aktivne legitimacije, da bi bilo mogoče zahtevek za revizijo presojati meritorno (vsebinsko): 1. interes za dodelitev naročila in 2. škodo oziroma možnost nastanka škode.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je naročnik v sklopu 8NM prejel tri ponudbe (gl. "Zapisnik o javnem odpiranju ponudb" št. 43001-108/2009 z dne 17. 7. 2009), da je vlagateljevo ponudbo in ponudbo tretjesodelujočega ponudnika zavrnil zaradi "višje ponudbene cene", ne pa zaradi "neizpolnjevanja pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije" (gl. "Poročilo o oddaji naročila po sklopih" št. 43001-108/2009 z dne 28. 8. 2009), iz česar je mogoče ugotoviti, da je naročnik vse tri ponudbe za sklop 8NM označil za popolne, in da je vlagateljeva ponudba po merilu najnižja cena (točka IV.2.1 obvestila o naročilu; točka 3.2, str. 11 razpisne dokumentacije) najmanj ugodna (torej tretja po vrstnem redu). Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v zahtevek za revizijo, pri čemer je ugotovila, da je vlagatelj navedel razloge, zakaj sta drugi dve ponudbi nepopolni, in da je primarno zahteval razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podredno pa razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti. Upoštevajoč vsa ta dejstva je mogoče zaključiti, da je vlagatelj izkazal oba elementa aktivne legitimacije, ki ju določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN. Interes (kot prvi element po prvem odstavku 9. člena ZRPJN) je vlagatelj izkazal s predložitvijo ponudbe, škodo oziroma možnost nastanka škode (kot drugi element po prvem odstavku 9. člena ZRPJN) pa je vlagatelj izkazal s tem, da je izpodbijal naročnikovo ravnanje, ko je konkurenčni ponudbi označil za popolni in izbral ponudbo izbranega ponudnika. Če bi se vlagateljeve navedbe glede nepopolnosti vsake izmed konkurenčnih ponudb izkazale za utemeljene, bi vlagatelj uspel izkazati naročnikovo kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ker bi ta neupravičeno označil nepopolni ponudbi za popolni. Ponudbe, ki ni popolna, pa naročnik skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 ne more niti uvrstiti med nabor ponudb za izbiro niti jo izbrati, ker jo mora izločiti (seveda pa mora naročnik pred tem upoštevati tudi pravila o dopustnih dopolnitvah ponudbe - 78. člen ZJN-2). Vlagateljeva ponudba bi v takem primeru torej ostala edina popolna ponudba in bi zato imela največ možnosti za izbiro (če bi se naročnik seveda odločil oddati javno naročilo v izvedbo).

Na zgornje ugotovitve Državne revizijske komisije, da je vlagatelj izkazal oba elementa aktivne legitimacije, ki ju določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN, ne morejo v ničemer vplivati naročnikovi argumenti za zavrženje zahtevka za revizijo. Postopek revizije je postopek pravnega varstva in ni isto kot postopek oddaje javnega naročila, oba postopka pa sta urejena v samostojnih zakonih. Skladno s kasatoričnimi (razveljavitvenimi) ravnanji, ki izhajajo tako iz 16. člena ZRPJN, ko odloča o zahtevku za revizijo naročnik, kot iz prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ko o zahtevku za revizijo odloča Državna revizijska komisija, se v postopku revizije zgolj razveljavlja določena naročnikova ravnanja oziroma določene odločitve in se postopek javnega naročanja vrača v fazo pred razveljavljenim ravnanjem oziroma odločitvijo. Ker sta instituta izločitve ponudbe in izbire ponudbe instituta javnega naročanja in ne postopka revizije, predlogom na izločitev ponudbe in izbiro ponudbe v postopku revizije sicer niti ni mogoče ugoditi. Gre namreč za ravnanja oziroma odločitve, ki jih lahko izvede oziroma sprejeme samo naročnik v postopku javnega naročanja, torej postopku, ki ni isti kot postopek revizije (št. 018-213/2009). Zato je (pravno) nepomembno, da vlagatelj v pravovarstvenem predlogu ni predlagal izločitve ponudbe tretjesodelujočega ponudnika. Ravnanja naročnika v postopku javnega naročanja določa ZJN-2 (gl. prvi odstavek 1. člena ZJN-2), zato tudi ni potrebe, da bi vlagatelj predlagal, kako naj naročnik ravna po razveljavitvi določene odločitve oziroma določenega ravnanja. Naročnik mora to namreč vedeti že sam (gl. prvi odstavek 1. člena ZJN-2). Ob tem je treba tudi ugotoviti, da bi razveljavitev odločitve o oddaji naročila že po naravi stvari pomenila, da so razveljavljene tudi tiste odločitve, ki po naravi stvari ne morejo ohraniti samostojne narave. Naročnikova odločitev o izbiri ene izmed predloženih ponudb namreč hkrati pomeni, da naročnik ne izbere katere izmed drugih predloženih ponudb (bodisi ker je ponudbo izločil kot nepopolno na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 bodisi ker je za neko ponudbo ugotovil, da je po merilih manj ugodna od izbrane ponudbe). Obrazložitev odločitve sicer deli usodo odločitve; če torej ni več odločitve, tudi ni več njene obrazložitve (gl. št. 018-188/2009). V konkretnem primeru, če bi bila razveljavljena odločitev o oddaji naročila, bi se torej postopek javnega naročanja vrnil v fazo pred sprejemom razveljavljene odločitve, naročnik pa bi moral zaključiti postopek javnega naročanja na enega od dopustnih načinov, ki jih določa ZJN-2 (npr. odločitev o oddaji javnega naročila - prvi odstavek 79. člena ZJN-2, odločitev, da javnega naročila ne odda, zavrnitev vseh ponudb - tretji odstavek 80. člena ZJN-2). V zvezi s sprejemom katerekoli izmed takih odločitev bi moral naročnik predhodno izvesti vsa tista opravila, ki jih ZJN-2 določa. Zoper tako novo odločitev bi imel vsak ponudnik možnost uveljavljati pravno varstvo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, zato je pritožbi skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 43001-108/2009/50 z dne 12. 10. 2009.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 27. 10. 2009

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- odvetniki in odvetnica Bojan Makovec, Andrej Doles, Katarina Doles Toš in mag. Franci Kodela, Kolodvorska 6, 1230 Domžale,
- Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Zabrdje 26, 8233 Mirna,
- Iskra Sistemi, d. d., Stegne 21, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran