Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-159/2009 Občina Semič

    Številka: 018-159/2009-12
    Datum sprejema: 6. 10. 2009

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članov Jožefa Kocuvana in mag. Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine - izgradnja čistilne naprave in kanalizacijskega sistema v občini Semič", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje HIDROINŽENIRING d.o.o., Slovenčeva ulica 95, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik doc.dr. Aleksij Mužina, Dunajska 160, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Semič, štefanov trg 9, Semič (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.10.2009 soglasno

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

    Preostanek založenega zneska za izdelavo strokovnega mnenja v višini 1.000,00 EUR se vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.

    3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 10.3.2009 na portalu javnih naročil objavil obvestilo o javnem naročilu, in sicer pod številko JN1804/2009. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 14.5.2009 je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb, izmed katerih je, kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-10/2009-20 z dne 24.6.2009, kot najugodnejšo izbral skupno ponudbo ponudnikov PURGATOR d.o.o., Tržaška cesta 50a, Postojna, GRADIšČE d.o.o., Podskrajnik 16b, Cerknica in HIDROGRAĐEVINAR a.d., Promenada 13, Sremska Mitrovica, Srbija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je ponudbo vlagatelja izločil kot neprimerno, in sicer z obrazložitvijo, da ne izpolnjuje tehničnih pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila.

    Zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila in izločitvi ponudbe je vlagatelj z vlogo z dne 6.7.2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2), ko je njegovo ponudbo izločil kot neprimerno, ponudbo izbranega ponudnika pa izbral kot najugodnejšo. Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil z obrazložitvijo, da je bilo v razpisni dokumentaciji na strani 222 in 223 v poglavju Sekvenčni bazen z merilnikom pretoka na iztoku 03 navedeno, da so na vtočnem delu sekvenčnih bazenov vgrajeni selektorji, enako pa so bile na strani 268 razpisne dokumentacije (postavka 03.02.01/02) navedene karakteristike prezračevalnega sistema selektorja, kar je bilo navedeno tudi v tabeli obrazca 5.23 na str. 368 razpisne dokumentacije. Prav tako je bilo na strani 229 razpisne dokumentacije v točki 3.7.2 Zasnova obratovalnih parametrov in objektov navedena tudi prostornina selektorja (51 m3). Naročnik je pri tem navedel, da vlagatelj selektorjev ni upošteval in predvidel. Vlagatelj tej ugotovitvi nasprotuje. Na strani 369 razpisne dokumentacije v svoji ponudbi pri poziciji: "03.02.01/02 Prezračevalni sistem selektorja" je vlagatelj navedel, da je prezračevalni sistem selektorja vključen v 03.04.01/02. Vlagatelj navaja, da je na strani 368 razpisne dokumentacije v svoji ponudbi pri poziciji "03.01.01/02 Prezračevalni sistem bazena (oznaka iz ponudbe 03.04.01/02) navedel karakteristike prezračevalnega sistema bazena, kjer je upoštevan tudi prezračevalni sistem selektorja (prezračevalni sistem bazena in selektorja sta namreč prostorsko in funkcionalno neposredno povezana, gre za enoten prezračevalni sistem, karakteristike prezračevalnega sistema selektorja (cevna prezračevala) pa so enake sistemu v prezračevalnem bazenu). Vlagatelj navaja, da je za obe poziciji (za prezračevalni sistem bazena in selektorja) predložil prospektno dokumentacijo, kot je bilo to zahtevano. Po mnenju vlagatelja zato ne drži ugotovitev naročnika, da ni izpolnil obrazca za prezračevalni sistem selektorja št. 5.23 ter da ni priložil zahtevane prospektne dokumentacije. Obrazec 5.23 na strani 134 ponudbe vlagatelja (stran 369 razpisne dokumentacije) je bil torej izpolnjen z jasno navedbo, da je prezračevalni sistem selektorja vključen v prezračevalni sistem bazena (stran 368 razpisne dokumentacije), kar sledi na straneh 135 do 141 ponudbe vlagatelja, vključno s priloženo prospektno dokumentacijo, navaja vlagatelj, in dodaja, da je v svoji ponudbi upošteval naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. Zato ne drži, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila (točka 18.1 podpoglavje 1.1 razpisne dokumentacije), zatrjuje vlagatelj. Vlagatelj dalje navaja, da je v obrazcu 5.22 (Idejne rešitve) na strani 61 v svoji ponudbi podal skupno prostornino sekvenčnih bazenov skladno z razpisnimi zahtevami, tam pa je navedel skupno prostornino bazenov (512 m3), ki je za cca. 100 m3 večja od naročnikove zahteve o skupni potrebni prostornini bazenov na strani 229 razpisne dokumentacije v točki 3.7.2, v tej prostornini pa je upoštevana tudi prostornina, potrebna za selektor. Vlagatelj zatrjuje, da nikakor ni predložil variantne ponudbe, saj v Idejni rešitvi (za obrazcem 5.22 Idejna rešitev) nikjer ni navedeno, da selektorjev ni upošteval. Če naročnik ni bil prepričan o tem, ali je vlagatelj zahtevane selektorje ponudil ali ne (čeprav je Obrazec 5.23 na strani 134 ponudbe vlagatelja (stran 369 razpisne dokumentacije) vseboval jasen zapis, da je prezračevalni sistem selektorja vključen v prezračevalni sistem bazena), bi se o tem lahko v skrajnem primeru prepričal z uporabo instituta dopustnih dopolnitev ponudb iz 78. člena ZJN-2 in vlagatelja pozval k njeni pojasnitvi. Vlagatelj poudarja, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 18.5.2009 pozval k predložitvi dopolnitve ponudbe, med drugim tudi za priloge k Obrazcu 5.22 (Idejne rešitve). Prav tako je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 18.5.2009 pozval k predložitvi ustreznega prospekta za opremo, navedeno na strani 129 ponudbe. Medtem ko izbrani ponudnik idejne rešitve sploh ni ponudil, se je naročnik glede ponudbe vlagatelja postavil na stališče, da vlagatelj pogoja glede upoštevanja selektorjev tudi v Idejni rešitvi ne izpolnjuje, čeprav iz ponudbe (5.23 na strani 134 ponudbe) vlagatelja izhaja, da je selektorje predvidel, upošteval in ponudil, navaja vlagatelj. Enako vlagatelj ugotavlja tudi glede poziva naročnika izbranemu ponudniku v zvezi s predložitvijo ustreznega prospekta za opremo, ter navaja, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz ZJN-2, ko je izbranega ponudnika prav v tem delu pozival k dopolnitvi ponudbe, vlagatelja pa je brez pridobitve pojasnil izločil iz nadaljnjega postopka.
    Vlagatelj v nadaljevanju navaja razloge, zaradi katerih zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna:
    - Izbrani ponudnik (partner Gradišče d.o.o.) je med drugim predložil referenco za čistilno napravo Stari trg, pri kateri je navedel, da je njena kapaciteta 2.000 PE, čeprav je kapaciteta čistilne narave Stari trg 1.950 PE. To pomeni, navaja vlagatelj, da izbrani ponudnik ni predložil dveh referenc za izgradnjo čistilnih naprav v kapaciteti 2.000 PE ali več, pač pa samo eno.
    - Iz enakega razloga je neprimerna ponudba izbranega ponudnika tudi v delu, kjer je naročnik zahteval, da ima ponudnikov odgovorni vodja del izkušnje pri izvedbi vsaj dveh čistilnih naprav kapacitete 2.000 PE ali več, saj je izbrani ponudnik za odgovornega vodjo del na obrazcu 5.15 predložil dve referenci, in sicer za čistilno napravo Stari trg (2.000 PE) in rekonstrukcijo čistilne naprave Ribnica (4.000 PE). Ker ima čistilna naprava Stari trg kapaciteto 1.950 PE in ne 2.000 PE, odgovorni vodja del izbranega ponudnika ne izpolnjuje naročnikovega pogoja.
    - Naročnik je zahteval, da je odgovorni projektant za čistilno napravo projektiral vsaj dve čistilni napravi kapacitete 2.000 PE ali več. Izbrani ponudnik je za odgovornega projektanta predložil dve referenčni potrdili, in sicer izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI za čistilno napravo Mokronog, kapacitete 2.000 PE, in projektna dokumentacija za čistilno napravo Mirna z navezovalnim kanalizacijskim omrežjem v Mirni, faze IDP, PGD in PZI, kapacitete 4.000 PE. Kot izhaja iz javnih podatkov na spletni strani ARSO, je kapaciteta čistilne naprave v Mokronogu 1.000 PE in ne 2.000 PE, kar pomeni, da odgovorni projektant v ponudbi izbranega ponudnika ni predložil dveh ustreznih referenčnih potrdil.
    - Ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika je sestavljena iz dveh fasciklov, čeprav je izbrani ponudnik predložil svojo ponudbo na odpiranju ponudb zgolj v enem fasciklu. Na podlagi s strani naročnika predložene dokumentacije postopka oddaje javnega naročila je vlagatelj zatem ugotovil, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 18.5.2009 pozval k dopolnitvi njegove ponudbe, vendar pa ne samo v delu odprave formalne nepopolnosti ponudbe, pač pa tudi v delih, ki je bila zaradi nepredložitve ustreznih dokumentov očitno nepopolna. Vlagatelj našteva dele, v katerih je izbrani ponudnik dopolnil svojo ponudbo, in navaja, da je fascikel dopolnitve ponudbe obsežnejši in vsebuje celo bistveno več dokumentov, kot jih je izbrani ponudnik predložil v svoji prvotni ponudbi. Naročnik je dopustil dopolnitev ponudbe glede dokumentov, ki bi jih naročnik, ker ne gre za formalno nepopolnost ponudbe (pač pa za njeno neprimernost) moral pridobiti do roka za prejem ponudb, saj gre za dokumente, ki v ponudbi morajo biti prisotni (zato gre za vsebinsko, materialno nepopolnost ponudbe). Iz predloženih dokumentov dopolnitev ponudbe je tudi razvidno, da gre za dokumente, ki se nanašajo na tehnične specifikacije, kar ZJN-2 v 78. členu posebej prepoveduje. Predloženi dokumenti po mnenju vlagatelja ne ustrezajo kvalifikaciji, da gre za dokumente, ki bi se nanašali na zahteve razpisne dokumentaciji, ki jih izbrani ponudnik v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje, pri čemer vlagatelj ponovno opozarja, da naročnik njega ni pozval na predložitev pojasnil ali dopolnitev ponudbe, čeprav je v svoji ponudbi izrecno zapisal, da izpolnjuje pogoj glede prezračevalnega sistema selektorja, saj je le-ta vključen in upoštevan pri prezračevalnem sistemu bazena.
    - Zahtevane idejne rešitve za projekt, vključno z grafičnimi prilogami (kot priloga obrazcu 5.22) v ponudbi izbranega ponudnika ne morejo predstavljati idejnih rešitev, saj je izbrani ponudnik zgolj fotokopiral že v razpisni dokumentaciji predložen predlog grafičnih prilog, pri tem pa zgolj prekril avtorstvo tega izdelka.
    - Izbrani ponudnik ni predložil potrdil o nekaznovanosti za zakonita zastopnika podjetja Purgator d.o.o. in Gradišče d.o.o. Prav tako izbrani ponudnik ni predložil potrdila o nekaznovanosti za M.K., ki je (kot izhaja iz BON obrazca za podjetje Hidrogradevinar A.D. Srbija) tudi zakoniti zastopnik tega podjetja.
    - Ponudba izbranega ponudnika je nepopolna v delu, kjer je navedel, da je delež partnerjev, kot izhaja iz Sporazuma o enotnem nastopu, 80%, 10% in 10%, hkrati pa je v Obrazcu 5.7 navedel, da ima podizvajalec DK-PROTIM d.o.o. 12% delež. Skupaj torej delež del vseh sodelujočih v ponudbi izbranega ponudnika dosega 112%.
    - Iz Sporazuma o enotnem nastopu v ponudbi izbranega ponudnika je razvidno, da je sklenjen med Purgator d.o.o., Gradišče d.o.o. in Hidrogradevinar A.D. Srbija. Vendar pa, medtem ko naveden Sporazum za Hidrogradevinar A.D. Srbija sklepa prokurist R.V., je kot podpisnik za Hidrogradevinar A.D. Srbija naveden Z.H. Navedeno je v nasprotju s točko 12.1. razpisne dokumentacije, saj Hidrogradevinar A.D. preko prokurista ni mogel dati pooblastila za podpisovanje v imenu zakonitega zastopnika.
    - V ponudbi izbranega ponudnika je obrazec 5.14 Obrazec za življenjepis za A.S. podpisal sam A.S. in ne M.S., ki je v Sporazumu o enotnem nastopu za to pooblaščen. Če/ker je za podpis ponudbenih dokumentov od vseh treh partnerjev v ponudbi pooblaščen M.S., mora vso dokumentacijo (razen referenčnih potrdil in dokumentov glede nekaznovanosti zakonitih zastopnikov ponudnika, ki jih morajo podpisati zakoniti zastopniki sami, podpisovati pooblaščena oseba. Enako je vlagatelj ugotovil glede obrazca 5.14 pri D.K.
    - Iz obrazca 5.1 Obrazec ponudbe v ponudbi izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik predložil skupno ponudbo, in sicer Purgator d.o.o. kot vodilni partner ter Gradišče d.o.o. in Hidrogradevinar A.D. Srbija kot ponudnika v skupni ponudbi; iz obrazca Pogodbe pa izhaja, da je ponudnik samo Purgator d.o.o. Purgator d.o.o. je sicer skladno s 3. členom Pogodbe o enotnem nastopu pooblaščen za podpis pogodbe, vendar pa je stranka pogodbe skupni ponudnik Purgator d.o.o. kot vodilni partner ter Gradišče d.o.o. in Hidrogradevinar A.D. Srbija in ne Purgator d.o.o.
    Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitev o oddaji javnega naročila z dne 24.6.2009, zahteva pa tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

    Naročnik je dne 24.7.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da vlagatelj zmotno ugotavlja, da je v svoji ponudbi upošteval zahteve naročnika glede tehnološkega koncepta čiščenja, kar naj bi izhajalo iz tega, da je prezračevalni sistem selektorja vključen v pozicijo 03.04.01/02. S tem argumentira predlog svoje rešitve, za katero očitno meni, da je enakovredna razpisani rešitvi, navaja naročnik in dodaja, da argumenti, ki jih navaja glede prezračevalnega sistema selektorja, kažejo na strokovno nepoznavanje funkcije tega dela prezračevanja. Prezračevanje selektorjev namreč sploh nima enake funkcije kot prezračevanje v sekvenčnih bazenih, zato njegova trditev o neposredni prostorski in funkcionalni povezavi ne vzdrži niti osnovne strokovne presoje, pravzaprav je trditev nesmiselna. Vlagatelj zaradi drugačne ponujene tehnološke zasnove ni mogel izpolniti obrazca 5.23 za prezračevanje selektorjev, njegova pripomba, da je prezračevalni sistem selektorjev vključen v 03.04.01/02, pa kaže na nepoznavanje zahtev razpisane variante, navaja naročnik. Vlagatelj skuša argumentirati enakovrednost in primernost svoje ponudbe tudi s tem, da je predvidel večjo prostornino sekvenčnih bazenov, kot je v razpisni dokumentaciji predvidena skupna prostornina selektorjev in sekvenčnih bazenov, vendar je po mnenju naročnika tudi ta argument zmoten, saj večja prostornina sekvenčnih bazenov od z razpisom predvidenih zahtev ne more biti nadomestilo za to, da na vtočnem delu niso vgrajeni zahtevani selektorji. Naročnik navaja, da je iz razpisne dokumentacije nesporno razvidna zahteva, da morajo biti na vtočnem delu sekvenčnih bazenov vgrajeni selektorji. V razpisni dokumentaciji je izrecno navedeno, da so tako predvideni selektorji tista značilnost projektiranega sistema, ki razlikuje predvideni sistem od ostalih sekvenčnih reaktorjev. Zaradi tako vgrajenih selektorjev v ciklusu obratovanja sekvenčnega bazena ni potrebna anoksična mešalna faza, ampak je ta faza vključena v fazi polnjenja in prezračevanja. Na vtoku vgrajen selektor tudi poenostavi potek procesa in zagotavlja biološko selekcijo mikroorganizmov, ki večinoma tvorijo flokule pri vseh obremenitvah, predvsem pa pri obremenitvah, ki so manjše od projektirane obremenitve. Biološki selektor omogoča potek procesa ob krajših časovnih ciklih kot drugi sekvenčni sistemi, kar pomeni manjše bazene in manjše stroške obratovanja. Selektor torej obratuje pri anoksičnih do anaerobnih pogojih, kjer se lahko razgradljiva organska frakcija odpadne vode hitro odstrani z encimskimi mehanizmi. Te topne organske snovi, predvsem acetati, se hitro pretvorijo v intracelularne produkte. Selektor obenem zagotavlja tudi selekcijo polifosfatnih mikroorganizmov. V razpisni dokumentaciji zahtevana izvedba selektorja torej zelo učinkovito zmanjšuje nastanek filamentnih mikroorganizmov, ki povzročajo napihnjenost blata in penjenje blata, navaja naročnik. Na dnu selektorjev nameščena cevna prezračevala služijo samo za občasno premešanje in odvajanje na dnu usedlega biološkega blata. Po razpisani tehnološki rešitvi je v Sloveniji zgrajenih sedem čistilnih naprav, štiri so v gradnji, izdelanih projektov pa je približno 40. Razpisana rešitev je torej v Sloveniji poznana in uveljavljena, seveda pa relevantni trg ni zgolj Slovenija, navaja naročnik, in nadaljuje, da ima ponujena tehnološka izvedba vlagatelja v primerjavi z razpisano izvedbo nekaj bistvenih pomanjkljivosti, ki pa jih naročnik ne navaja, ker to za presojo ni bistveno. Dejstvo je namreč, poudarja naročnik, da je vlagatelj ponudil tehnološko izvedbo čiščenja, kjer na vtočnem delu v sekvenčne bazene niso predvideni selektorji, torej vlagatelj ni upošteval zahtev naročnika, saj je v razpisni dokumentaciji izrecno navedeno, da variantne ponudbe niso dopustne, zaradi česar je njegovo ponudbo izločil kot neprimerno in nepravilno.
    Naročnik v nadaljevanju iz previdnosti odgovarja tudi na očitke v zvezi s popolnostjo ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer se sklicuje na pojasnila izbranega ponudnika:
    - Glede reference, ki se nanaša na čistilno napravo Stari trg, je izbrani ponudnik pojasnil, da je imela projektirana naprava resnično organsko kapaciteto 1.950 PE, vendar pa je takratni naročnik v fazi izgradnje naročil izvesti dodatni bazen za prezračevanje, kar pomeni, da je izgrajena čistilna naprava dejansko drugačna od prvotno projektirane. Naročnik povzema podatke o čistilni napravi Stari trg, ki jih je posredoval izbrani ponudnik, in navaja, da je izbrani ponudnik dejansko izgradil čistilno napravo za 2.000 PE ali več, ne pa kot navaja vlagatelj, da ima zgrajena čistilna naprava kapaciteto 1.950 PE.
    - Zaradi zgoraj navedenih razlogov naročnik ugotavlja, da ima tudi odgovorni vodja del, ki ga je navedel izbrani ponudnik, dve pravilni referenci za odgovorno vodenje del na dveh čistilnih napravah kapacitete 2.000 PE ali več, saj se dokazi, ki jih navaja vlagatelj, nanašajo na projektirano stanje in ne na dejansko izvedeno stanje. Po FIDECU pa je referenca potrdilo o izvedenem delu, saj dejansko potrjuje izvedbo, ne projektiranje.
    - Čistilna naprava Mokronog s kapaciteto 1.000 PE bila zgrajena po projektni dokumentaciji faze PGD, PZI novembra 1979. Ker pa je predmetna čistilna naprava z leti postala premajhna, se je naročnik Komunala Trebnje d.o.o. odločil, da naroči projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo in razširitev čistilne naprave Mokronog iz obstoječih 1.000 PE na 2.000 PE. Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo in razširitev čistilne naprave Mokronog faze PGD in PZI s kapaciteto 2.000 PE je bila izdelana in predana naročniku, za kar je naročnik tudi izdal potrdilo o dobro opravljenem delu za odgovornega projektanta čistilne naprave. Odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant tehnologije čistilne naprave je bil A.S., in sicer v obeh fazah (PGD,PZI).
    - Naročnik zavrača očitke, da je kršil določilo drugega odstavka 78. člena ZJN-2. Izbrani ponudnik je pravočasno predložil tehnične specifikacije saj so bile tehnične specifikacije zahtevane v Obrazcu 5.23. Iz obrazca so razvidne natančne karakteristike ponujene opreme â?? tehnične specifikacije. Ker je bil Obrazec 5.23 vložen pravočasno â?? v ponudbo do roka za predložitev ponudb, ni mogoče govoriti o nepravočasnosti dostave tehničnih specifikacij. Vsi ostali obrazci se ne nanašajo na karakteristike ponujene opreme. Skladno z naročnikovo zahtevo v razpisnih dokumentaciji, da variantnih ponudb ne bo sprejel, je izbrani ponudnik tudi ponudil natančno tako čistilno napravo, kot jo je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, saj so bile risbe del razpisne dokumentacije in prav tako je bilo tehnično poročilo idejnega projekta del razpisne dokumentacije.
    - Vsi dokazi glede nekaznovanosti so predloženi, iz predloženih dokazov pa izhaja, da je Z.H. zakoniti zastopnik. Izbrani ponudnik ni predložil potrdil o nekaznovanosti, ker iz razpisne dokumentacije izhaja, da za domače ponudnike oz. njihove zakonite zastopnike to ni potrebno, ampak je dovolj, da se podpiše Izjava 3. Izbrani ponudnik je predložil potrdila o nekaznovanosti obeh zakonitih zastopnikov za podjetje HIDROGRAĐEVINAR a.d. iz Sremske Mitrovice, in sicer za Z.H. in M.K., kar je v skladu s sprejeto prakso Državne revizijske komisije.
    - Ponudba izbranega ponudnika je popolna, ker bo 10% del izvajalo podjetje GRADIšČE d.o.o., 10% podjetje HIDROGRAĐEVINAR a.d. in 80% podjetje PURGATOR d.o.o., skupaj 100%. DK-PROTIM d.o.o je naveden kot podizvajalec in bo opravil 12% vseh del v odnosu na skupno vrednost ponudbe.
    - Iz sporazuma o skupnem nastopu izhaja, da so ga podpisali zakoniti zastopniki strank, ki sklepajo sporazum, zato so navedbe, ki se nanašajo na prokurista R.V., neutemeljene. Bistveno je, da so voljo za podpis izrazili zakoniti zastopniki, kar pa ni dvoma. Tako je sporazum o enotnem nastopu podpisal zakoniti zastopnik Z.H., ki je zakoniti zastopnik podjetja HidrograÄ"evinar a.d. in ne prokurist.
    - Izbrani ponudnik je ravnal v skladu z zahtevo iz razpisne dokumentacije, da obrazec 5.14. podpiše tista oseba, na katero se življenjepis nanaša.
    - Na prvi strani obrazca ponudbe izbranega ponudnika je res naveden zgolj Purgator d.o.o. kot vodilni partner, vendar je obrazec pogodbe podpisan s strani pooblaščene osebe vodilnega partnerja z navedkom, da je le ta popolnoma pooblaščena, da deluje v imenu skupine ponudnikov Purgator â?? Gradišče â?? HidrograÄ"evinar, v ponudbi pa je priložen tudi sporazum o skupnem nastopu, kar povsem zadostuje za namene predložitve ponudbe, zaključuje naročnik.

    Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 3.8.2009), je naročnik z dopisom z dne 5.8.2009 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

    Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da za meritorno odločitev o zahtevku za revizijo potrebuje strokovno mnenje, je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN s sklepom št. 018-159/2009-6 z dne 20.8.2009 za izdelavo strokovnega mnenja imenovala doc.dr. Darka Dreva (v nadaljevanju: strokovnjak), kateremu je bila posredovana vsa relevantna dokumentacija (razpisna dokumentacija, odločitev naročnika o oddaji naročila, zahtevek za revizijo, odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, vlagateljeva ponudba). Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za pridobitev strokovnega mnenja v znesku 2.000,00 EUR in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Iz potrdila, ki ga je vlagatelj posredoval Državni revizijski komisiji, je razvidno, da je bil predujem v višini 2.000,00 EUR vplačan dne 25.8.2009.

    Državna revizijska komisija je strokovno mnenje z dne 20.9.2009 prejela dne 22.9.2009 in ga v skladu z drugim odstavkom 7. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) posredovala vlagatelju in naročniku, ki na mnenje nista podala pripomb.

    Po pregledu dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je uvodoma obravnavala navedbe, ki se nanašajo na vprašanje popolnosti vlagateljeve ponudbe. Kot je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno zato, ker po njegovem mnenju ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. Naročnik namreč navaja, da vlagatelj v svoji idejni rešitvi, ki jo je priložil v skladu z obrazcem 5.22, ni upošteval in predvidel selektorjev na vtočnem delu sekvenčnih bazenov, prav tako pa zahtevanih karakteristik za navedeni prezračevalni sistem selektorja ni navedel v obrazcu 5.23 na strani 134 svoje ponudbe ter ni predložil zahtevane prospektne dokumentacije. Naročnik tudi zatrjuje, da vlagateljeva tehnološka rešitev, po kateri naj bi bil prezračevalni sistem selektorja vključen v pozicijo 03.04.01/02, ni enakovredna razpisani rešitvi, saj prezračevanje selektorjev sploh nima enake funkcije kot prezračevanje v sekvenčnih bazenih. Vlagatelj nasprotno zatrjuje, da je v svoji ponudbi navedel, da je prezračevalni sistem selektorja vključen v pozicijo 03.04.01/02, da je pri poziciji "03.01.01/02 Prezračevalni sistem bazena navedel karakteristike prezračevalnega sistema bazena, kjer je upošteval tudi prezračevalni sistem selektorja, in da sta prezračevalni sistem bazena in selektorja prostorsko in funkcionalno neposredno povezana, saj gre za enoten prezračevalni sistem, karakteristike prezračevalnega sistema selektorja (cevna prezračevala) pa so enake sistemu v prezračevalnem bazenu.

    Spor med vlagateljem in naročnikom glede primernosti vlagateljeve ponudbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Iz navedenih določil ZJN-2 je razvidno, da ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih tehničnih zahtev v zvezi z vsebino predmeta javnega (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja, da bo ponudnik izvedel javno naročilo v skladu z zahtevami in tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

    V predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik naroča izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema, kar vključuje izgradnjo kanalizacijskega sistema v skupni dolžini cca. 5.609 m in nadgradnjo čistilne naprave na kapaciteto 2.100 PE. Tehnične specifikacije je naročnik definiral v poglavju 3, v katerem je opisal predpise in standarde, navedel splošne zahteve, opisal dela na kanalizacijskem sistemu in čistilni napravi ter opredelil projektno dokumentacijo. V razdelku 3 poglavja 3 je naročnik opisal centralno čistilno napravo, pri čemer je v podpoglavju 3.7.1 definiral tehnološki postopek. V podpoglavju 3.7.1 je zapisano, da je v idejnem projektu predlagana gradnja sekvenčne biološke naprave z aerobno stabilizacijo blata z nitrifikacijo in denitrifikacijo, pri čemer naj bi naprava med drugim obsegala tudi sekvenčni bazen z merilnikom pretoka na iztoku (postavka 03). Sekvenčni bazen z merilnikom pretoka je v nadaljevanju opisan na naslednji način:

    "Odpadna voda izmenično doteka po dovodnem cevovodu v dva sekvenčna bazena. Posamezen ciklus obratovanja sekvenčnega bazena se prične z odpiranjem zasuna na dovodnem cevovodu. Zasun se odpre in faza polnjenja in prezračevanja se prične.

    Na vtočnem delu sekvenčnih bazenov so vgrajeni selektorji. Selektorji so tista značilnost projektiranega sistema, ki razlikuje predvideni sistem od ostalih sekvenčnih reaktorjev. Zaradi vgrajenih selektorjev, v ciklusu obratovanja sekvenčnega bazena ni potrebna anoksična mešalna faza, ampak je ta faza vključena v fazi polnjenja in prezračevanja. Selektor poenostavi potek procesa in zagotavlja biološko selekcijo mikroorganizmov, ki večinoma tvorijo flokule pri vseh obremenitvah, predvsem pa pri obremenitvah, ki so manjše od projektirane obremenitve. Biološki selektor omogoča potek procesa ob krajših časovnih ciklih kot drugi sekvenčni sistemi, kar pomeni manjše bazene in manjše stroške obratovanja."

    Iz zgornjega opisa čistilne naprave je torej razvidno, da je naročnik zahteval vgrajene selektorje na vtočnem delu sekvenčnih bazenov in jih izrecno opredelil kot tisto značilnost projektiranega sistema, ki razlikuje predvideni sistem od ostalih sekvenčnih reaktorjev. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, torej po izdaji odločitve o oddaji naročila, vsebine razpisne dokumentacije ni več mogoče presojati. šesti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Vlagatelj je bil z vsemi pogoji in zahtevami, tudi tehničnimi specifikacijami, seznanjen ob prevzemu in pregledu razpisne dokumentacije, in bi moral v primeru, če je menil, da je razpisna dokumentacija sestavljena v nasprotju s pravili javnega naročanja, zahtevek za revizijo vložiti neposredno po njenem prejemu in pregledu, najkasneje pa do poteka roka za predložitev ponudb. V tej fazi postopka, po poteku roka za predložitev ponudb in po izdaji odločitve o dodelitvi naročila, lahko Državna revizijska komisija le ugotavlja, ali je naročnik ponudbe ocenil na način in v skladu s kriteriji, kot so bili določeni v razpisni dokumentaciji.

    Za odgovor na vprašanje, ali ponudba vlagatelja izpolnjuje tehnične specifikacije predmetnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na sekvenčni bazen z merilnikom pretoka, je Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pridobila strokovno mnenje, za katerega je ocenila, da predstavlja ustrezno osnovo, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija pridobljeno strokovno mnenje povzema v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

    Strokovnjak v strokovnem mnenju pojasnjuje, da je pri projektiranju komunalnih čistilnih naprav možno uporabiti več različnih tehnoloških postopkov z več različnimi izvedbami. Z vsemi temi tehnologijami lahko dosežemo ustrezne učinke. Konkretna izbira je odvisna od več razlogov, ki so lahko objektivni ali subjektivni (sestava in količina odplak, razpoložljivo zemljišče, arhitektura krajine, dobre ali slabe izkušnje z določenimi tehnološkimi rešitvami, itd.). V primeru, da se omejimo le na sekvenčne čistilne naprave (SBR), prav tako obstaja več tehnoloških možnosti, pojasnjuje strokovnjak, in sicer:

    - klasične SBR čistilne naprave,
    - SBR čistilne naprave s selektorjem na dotoku,
    - SBR čistilne naprave z vgrajenim membranskim modulom,
    - itd.

    SBR čistilne naprave so v primerjavi s klasičnimi pretočnimi tehnologijami praviloma nekoliko cenejše, saj ne potrebujejo posebne stopnje za izločanje blata (naknadni usedalnik). So pa nekoliko bolj občutljive na velika hidromehanska in obremenitvena nihanja (mešani kanalizacijski sistem, itd.). Ciklusi polnjenja in praznjenja bazenov se namreč morajo prilagajati konkretnim razmeram, kar lahko pri velikih nihanjih povzroča določene težave.

    Strokovnjak pojasnjuje, da se je naročnik v konkretnem razpisu odločil za sekvenčno čistilno napravo s suspendirano biomaso. Ta tehnologija je vsekakor primerna za naročnikove potrebe, vendar ni edina, ki je primerna. Če bi na primer izbrali sekvenčno čistilno napravo s suspendirano biomaso v kombinaciji z membranskim modulom, bi potrebovali manjše bazene, ne bi potrebovali dodatne stopnje za mikrobiološko čiščenje in nastalo bi manj blata, navaja strokovnjak, in nadaljuje, da si poznavalci komunalnih čistilnih naprav pod izrazom selektor v glavnem predstavljajo tehnološki del čistilne naprave, v katerem se vrši izločanje trakastih bakterij od ostalih. Poleg tega pa ima lahko selektor glede na način izvedbe še kakšno dodatno funkcijo. Povsem jasne definicije, kaj pomeni izraz selektor pri čistilnih napravah, pa strokovnjak ne pozna. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da so bili selektorji v predmetni razpisni dokumentaciji izrecno definirani v poglavju 3.7.1 (strani 222 do 224 razpisne dokumentacije), zato po mnenju Državne revizijske komisije, upoštevajoč strokovno mnenje, ki navaja, kaj si poznavalci predstavljajo pod izrazom selektor, ter upoštevajoč dejstvo, da ponudniki pri pripravi ponudbe in kasnejši izvedbi nedvomno sodelujejo s strokovnjaki s področja gradnje čistilnih naprav, ki so dolžni dokumentacijo preučiti s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne more biti dvoma, kakšni selektorji so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji.

    Na vprašanje, katere so bistvene tehnične lastnosti sistema, v katerem so selektorji vgrajeni na vtočnem delu sekvenčnih bazenov, strokovnjak odgovarja, da se selektorji pri sekvenčnih čistilnih napravah vgrajujejo praviloma na vtočnem delu. Gre za bazene, v katerih se pomešata sveža odpadna voda na vtoku na čistilno napravo in blato iz dna čistilne naprave z vsebnostjo cca 8% suhe snovi / m3. Kašna je dejanska vsebnost suhe snovi v blatu, ki priteka na selektor, pa je odvisno od konkretne izvedbe SBR čistilne naprave. Sveža voda in blato iz čistilne naprave se morata ustrezno pomešati, da se lahko izvrši selekcija bakterij. Zato je dotok blata na selektor ob dotoku sveže vode. Sveža odpadna voda in blato na selektorju se morata dobro premešati, da se lahko izvrši "reakcija" in izločanje trakastih bakterij od ostalih. Za takšno pomešanje se lahko izvede več konstrukcijskih rešitev (na primer pregrade). Iz obdelane odpadne vode na selektorju se lahko izloči poleg trakastih bakterij še fini pesek, če je zagotovljena takšna konstrukcijska rešitev. Tako "očiščena" odpadna voda doteka v bazen SBR čistilne naprave. Bakterijska združba, ki je prisotna na iztoku iz selektorja v SBR bazen, je sposobna bistveno hitrejših procesov biokemijske razgradnje nečistoč v vodi, kot bi jo lahko izvedlo blato z veliko vsebnostjo trakastih bakterij. Strokovnjak meni, da se z vgradnjo selektorja na vtoku na SBR čistilno napravo dejansko izboljša učinkovitost čiščenja. Vendar pa jo to odvisno od vrste odpadne vode, konstrukcije čistilne naprave in selektorja. To ne velja samo za SBR čistilne naprave, temveč tudi za klasične pretočne tehnologije s suspendirano biomaso. Na vprašanje, ali zahteva, da so selektorji vgrajeni na vtočnem delu sekvenčnih bazenov, pomeni bistveno razliko in kvalitetno komponento v primerjavi z ostalimi sistemi sekvenčnih reaktorjev ter katere bistvene prednosti ima sistem, v katerem so selektorji predvideni na vtočnem delu v sekvenčne bazene, v primerjavi z ostalimi sistemi, strokovnjak pojasnjuje, da je možno doseči ustrezne učinke čiščenja na SBR čistilnih napravah tudi z drugimi tehnološkim rešitvami, brez vgradnje selektorja na vtoku. Zato strokovnjak ne vidi bistvene kvalitetne prednosti SBR tehnologije z vgrajenim selektorjem na dotoku, pred ostalimi tehnološkimi rešitvami. Pri SBR čistilnih napravah z vgrajenimi selektorji na vtoku je zagotovljeno ustrezno izločanje trakastih bakterij na dotoku v bazene. Pri ostalih SBR čistilnih napravah pa se lahko vrši izločanje trakastih bakterij v okviru procesa čiščenja. Problem nastajanja trakastih bakterij ni enako prisoten pri vseh vrstah odpadnih voda, zato tudi ni enake potrebe po selektorjih. To velja za SBR in tudi pretočne čistilne naprave. Strokovnjak predvideva, da gre pri odpadni vodi na čistilni napravi Semič za bolj ali manj običajno komunalno odplako, ki jo je možno čistiti na različne načine. Ob tem strokovnjak uporabo tehnologije čiščenja odpadne vode s sekvenčno čistilno napravo z vgrajenim selektorjem na vtoku ocenjuje v prvi vrsti kot ekonomsko korist za lastnika inovativne rešitve in manj kot inženirsko rešitev, ki jo je potrebno favorizirati.

    Iz strokovnega mnenja je torej razvidno, da strokovnjak vidi določene tehnološke prednosti čistilnih naprav s selektorji, vgrajenimi na vtočnem delu sekvenčnih bazenov, saj pojasnjuje, da se selektorji pri sekvenčnih čistilnih napravah praviloma vgrajujejo na vtočnem delu, da se z vgradnjo selektorja na vtoku na SBR čistilno napravo dejansko izboljša učinkovitost čiščenja (kar je sicer odvisno od vrste odpadne vode, konstrukcije čistilne naprave in selektorja, pri čemer strokovnjak zgolj predvideva, da gre pri odpadni vodi na čistilni napravi Semič za bolj ali manj običajno komunalno odplako) ter da je pri SBR čistilnih napravah z vgrajenimi selektorji na vtoku zagotovljeno ustrezno izločanje trakastih bakterij na dotoku v bazene. Prav tako je iz strokovnega mnenja razvidno, da je predhodna obdelava odpadne vode na selektorju pred dotokom v SBR bazene dobra tehnološka rešitev, s katero se resnično nekoliko poveča učinkovitost čiščenja čistilne naprave, in da predstavlja uporaba tehnologije čiščenja odpadne vode s sekvenčno čistilno napravo z vgrajenim selektorjem na vtoku tudi ekonomsko korist za lastnika (naročnika) inovativne rešitve. Strokovnjak sicer ob tem ugotavlja, da ni nobenega formalnega dokaza, da je ta tehnologija resnično boljša od ostalih, ter da je možno doseči ustrezne učinke čiščenja na SBR čistilnih napravah tudi z drugimi tehnološkim rešitvami, pri čemer tehnologija selektorjev na vtočnem delu sekvenčnih bazenov ni inženirska rešitev, ki bi jo bilo treba favorizirati. Vendar Državna revizijska komisija opozarja, da v tej fazi postopka ni več mogoča vsebinska presoja ustreznosti tehnološke rešitve, ki jo je predvidel in preko tehničnih specifikacij v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, temveč je možno le ugotavljanje, ali ponudba izpolnjuje tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije.

    V zvezi z vlagateljevo ponudbo strokovnjak pojasnjuje, da je vlagatelj predvidel selekcijo bakterij znotraj tehnološkega procesa delovanja sekvenčnega postopka čiščenja, pri čemer v njegovi ponudbeni dokumentaciji ni povsem jasno razvidno, na kakšen način bi izvršil to selekcijo. Čeprav strokovnjak meni, da je vlagateljeva ponudba enakovredna SBR tehnologiji z vgrajenim selektorjem na vtoku, pa na vprašanje, ali vlagatelj ponuja tehnično rešitev, po kateri so selektorji vgrajeni na vtočnem delu sekvenčnih bazenov, odgovarja, da vlagatelj ne ponuja tehnične rešitve, pri kateri so vgrajeni selektorji na vtočnem delu sekvenčnih bazenov, saj je iz njegove ponudbe je razvidno, da se bo izvajala selekcija bakterijskih združb znotraj tehnološkega procesa SBR bazenov, pri čemer natančnega postopka poteka selekcije v ponudbi ni definiral.

    Na podlagi pridobljenega strokovnega mnenja Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni zagotovil takšne tehnološke rešitve, pri kateri so vgrajeni selektorji na vtočnem delu sekvenčnih bazenov. Ker je naročnik v točki 3.7.1 na strani 222 razpisne dokumentacije izrecno zahteval, da so na vtočnem delu sekvenčnih bazenov vgrajeni selektorji, pri čemer je takšne selektorje izrecno opredelil kot tisto značilnost projektiranega sistema, ki razlikuje predvideni sistem od ostalih sekvenčnih reaktorjev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo izločil kot neprimerno, kršil pravila javnega naročanja oz. določila lastne razpisne dokumentacije. Ponudbe vlagatelja zaradi neizpolnjevanja tehnične zahteve iz točke 3.7.1 na strani 222 razpisne dokumentacije namreč ni mogoče obravnavati kot primerne v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, posledično pa je tudi ni mogoče obravnavati kot popolno v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija ob tem pripominja, da ob upoštevanju že zapisanega dejstva, da lahko v tej fazi presoja le skladnost ponudbe z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ne pa tudi vsebine slednjih, njena odločitev ne pomeni, da vlagatelj ne ponuja kvalitetno enakovredne tehnološke rešitve, pač pa le, da vlagateljeva tehnološka rešitev ne izpolnjuje specifičnih naročnikovih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije.

    Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da je tudi ponudba izbranega ponudnika zaradi različnih razlogov nepopolna, pri čemer naj bi naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz ZJN-2, ko je izbranega ponudnika pozival k dopolnitvi ponudbe, medtem ko je vlagatelja brez pridobitve pojasnil izločil iz nadaljnjega postopka. Kot je razumeti vlagatelja, ta v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje neenakopravno obravnavo z vidika priznavanja pravnega interesa za presojo pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, saj naj bi šlo za istovrstna vprašanja oz. za istovrstne kršitve, pri čemer naj bi naročnik vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno. Vendar v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče ugotoviti, da bi šlo za istovrstne pomanjkljivosti oz. o identična dejanska in pravna vprašanja. Vlagateljeva ponudba je bila namreč izločena zaradi neizpolnjevanja tehnične zahteve iz točke 3.7.1 na strani 222 razpisne dokumentacije, pri čemer vlagatelj za ponudbo izbranega ponudnika trdi le, da mu je naročnik omogočil dopolnjevanje, ne da bi hkrati zatrjeval, da tudi ponudba izbranega ponudnika sporne tehnične specifikacije ne izpolnjuje. Kršitve, ki jih zatrjuje vlagatelj, torej niso istovrstne, zgolj istovrstnost pa je lahko podlaga za nadaljnje ugotavljanje neenakopravne obravnave in posledično ugotavljanje, ali bi ob enako strogi obravnavi tudi ponudba, ki je bila sicer označena kot nepopolna, morala biti upoštevana kot popolna.

    Upoštevajoč zgoraj navedeno vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa glede preostalih delov zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj ugovarja zoper ponudbo izbranega ponudnika. Prvi odstavek 9. člena ZRPJN namreč določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Ob upoštevanju prvega odstavka 9. člena ZRPJN je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne oz. popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrniti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda.

    Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso ter odvetniških stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

    Vlagatelj je za izdelavo strokovnega mnenja dne 26.8.2009 založil predujem v višini 2.000,00 EUR, dejanski stroški za strokovnjaka pa so znašali 1.000,00 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 1.000,00 EUR se zato vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

    V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 6.10.2009



    predsednica senata:
    Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
    članica Državne revizijske komisije


    Vročiti:

    - Občina Semič, štefanov trg 9, 8333 Semič
    - Odvetnik doc.dr. Aleksij Mužina, Dunajska 160, 1000 Ljubljana
    - PURGATOR d.o.o., Tržaška cesta 50a, 6230 Postojna
    - GRADIšČE d.o.o., Podskrajnik 16b, 1380 Cerknica
    - HIDROGRAĐEVINAR a.d., Promenada 13, Sremska Mitrovica, Srbija
    - Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran