018-236/2009 Pošta Slovenije, d.o.o. Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Tehnični pregledi in registracija koles z motorji", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje šTAJERSKI AVTO DOM d.o.o., Tržaška cesta 38, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika POšTA SLOVENIJE d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.9.2009

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30.7.2009 izdal sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb brez predhodne objave. Z dopisi z dne 3.8.2009 je naročnik potencialne ponudnike povabil k predložitvi ponudbe, dne 25.8.2009 pa je izvedel odpiranje ponudb. Dne 1.9.2009 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je v sklopu 1 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Avto šerbinek d.o.o., Zagrebška cesta 85, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je ponudbo vlagatelja izločil z obrazložitvijo, da ni ponudil izvajanja storitev na zahtevanih območjih.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 11.9.2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je dne 3.9.2009 prejel odločitev naročnika, iz katere je razvidno, da je v sklopu 1 naročilo dodelil izbranemu ponudniku, in sicer pod pogoji, da ponudbena cena za podaljšanje registracije znaša 2,42 EUR brez DDV za kos, za podaljšanje registracije s tehničnim pregledom pa 7,92 EUR brez DDV. Okvirna vrednost naročila znaša 1.200,00 EUR brez DDV in je dopustna le navzdol. Vlagatelj navaja, da je bil z oddajo naročila izbranemu ponudniku kršen zakon, saj naročnik ni upošteval najnižje ponudbene vrednosti v posameznem sklopu glede na dejstvo, da je bilo edino merilo najnižja cena, in sicer ločeno za tehnične preglede koles z motorjem, kar vključuje zgolj izvedbo tehničnega pregleda, ter za podaljšanje registracije koles z motorjem, kar vključuje storitev, upravno takso in tiskovino. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik podal zgolj ceno za podaljšanje registracije in nato skupno ceno za podaljšanje registracije s tehničnim pregledom, zaradi česar bi ga moral naročnik izločiti, saj je bila ponudba izdelana v nasprotju z razpisnimi pogoji. Skupno ceno za storitev tehničnih pregledov in podaljšanja registracije prepoveduje tudi Uredba o določitvi cen za opravljene tehnične preglede, saj je ta cena določena z javnopravnimi predpisi in se določa pod posebnim režimom, zaradi česar ne more biti predmet ponudbe in povpraševanja. Njeno oblikovanje ni tržno oz. prosto, ker je za vse lastnike motornih vozil enaka, zatrjuje vlagatelj, in dodaja, da izbrani ponudnik sploh ni podal cene za storitev tehničnih pregledov. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik protipravno izločil njegovo ponudbo. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik ponuditi vse razpisane vrste storitev znotraj posameznega sklopa, takšno popolno ponudbo pa je vlagatelj tudi oddal v sklopu 1. Iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi ponudnik moral oddati ponudbo na vseh zahtevanih območjih, torej da bi morala zajemati opravljanje storitev na vseh sedmih sklopih. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik zlorabil položaj, postopek pa izvedel netransparentno in nezakonito z določenimi znaki kaznivega dejanja. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 29.9.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je izbrani ponudnik posredoval popolno ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo in na ponudbenem predračunu, ki ga je pripravil naročnik. Ugotovitve vlagatelja, da so cene izbranega ponudnika podane v nasprotju z razpisno dokumentacijo in veljavno zakonodajo, so po mnenju naročnika neutemeljene in prepozne, saj so vsi ponudniki posredovali ponudbe na obrazcu ponudbenega predračuna, podpisali pa so tudi izjavo, da sprejemajo razpisne pogoje. S tem so potrdili, da se z razpisnimi pogoji strinjajo in da je razpis razumljiv. Pred oddajo ponudb tudi ni bilo nobenih vprašanj, navaja naročnik. Ponudbeni predračun je bil sestavljen tako, da so morali ponudniki posredovati dve ceni, in sicer za podaljšanje registracije za kolo z motorjem, ki vključuje storitev, upravno takso in tiskovino, ter za podaljšanje registracije in tehnični pregled za kolo z motorjem - v tej ceni so stroški podaljšanja registracije in tehničnega pregleda. Druga cena je sestavljena iz cene za podaljšanje registracije in iz cene tehničnih pregledov. Ker je res, da so cene tehničnih pregledov regulirane, je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da se lahko cena tehničnega pregleda spremeni na podlagi predloga sekcije izvajalcev tehničnih pregledov po predhodnem pisnem obvestilu. Naročnik nadaljuje, da je vlagateljevo ponudbo izločil, ker ni ponudil izvajanja storitev na zahtevanih območjih. Vlagatelj storitve podaljšanja registracij ni ovrednotil oz. je pripravljen storitve ponuditi zastonj. Naročnik navaja, da je po ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da je le-ta pravilna, le storitve podaljšanja garancij so zastonj, vendar kljub temu odločitve ni spremenil, saj je ponudba izbranega ponudnika še vedno najugodnejša.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 2.10.2009), je naročnik z dopisom z dne 6.10.2009 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji posredoval naročnik, konkretno iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila (dokument št. 3-30/5194/2-09 z dne 30.7.2009), je razvidno, da je ocenjena letna vrednost tega naročila 4.000,00 EUR brez DDV. Iz odločitve o oddaji naročila je nadalje razvidno, da znaša okvirna vrednost naročila v 1. sklopu, v katerem vlagatelj uveljavlja pravno varstvo, 1.200,00 EUR brez DDV.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je bil predmetni razpis izveden na podlagi določil Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list, št. 126/2006, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in da so bila pri oddaji predmetnega javnega naročila kršena določila zakona in razpisne dokumentacije.

Peti odstavek 32. člena ZJNVETPS določa, da se določbe ZJNVETPS, razen določb 103.a in 104. člena tega zakona, ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000,00 EUR brez DDV za blago in storitve in 40.000,00 EUR brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. 103.a člen in 104. člen ZJNVETPS se nanašata na statistiko - določata, katere podatke so naročniki dolžni sporočati za statistično obdelavo in kako se le-ta izvede. ZJNVETPS torej, z izjemo zahteve po vodenju evidence o oddaji javnih naročil ter sporočanja statističnih podatkov (kar pa ne more vplivati na pravice ali položaj ponudnikov!), v postopkih oddaje javnih naročil pod zgoraj opredeljenimi vrednostnimi pragovi ne določa posebnih pravil, ki bi jih naročniki v takšnih postopkih morali spoštovati, niti naročnikom v takšnih postopkih ne nalaga posebnih obveznosti.

Iz navedenega posledično izhaja, da v ZJNVETPS ne obstaja pravna podlaga za presojo (ne)zakonitosti naročnikovih ravnanj v postopkih oddaje javnih naročil, katerih vrednost je nižja od 20.000,00 EUR brez DDV za blago in storitve in 40.000,00 EUR brez DDV za gradnje oz. da naročnikovih ravnanj v teh postopkih na podlagi vloženih revizijskih zahtevkov (ne glede na njihovo vsebino) niti ni mogoče označiti za neskladna z ZJNVETPS.

V konkretnem primeru, kot je bilo že zapisano, znaša vrednost predmeta javnega naročila (storitev) manj kot 20.000 EUR brez DDV, vlagatelj pa v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje neskladnost naročnikovega ravnanja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila z določbami ZJNVETPS. Državna revizijska komisija upoštevajoč zgoraj predstavljene argumente ugotavlja, da glede na določbo petega odstavka 32. člena ZJNVETPS, v skladu s katero se določbe ZJNVETPS za naročila blaga, katerega vrednost ne presega 20.000,00 EUR, ne uporabljajo, naročnikovih ravnanj ni mogoče presojati z vidika določb ZJNVETPS in zato posledično tudi ni mogoče ugotavljati neskladnosti oz. nezakonitosti naročnikovega ravnanja. Ob tem gre pripomniti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje tudi kršitev Uredbe o določitvi cen za opravljene tehnične preglede v povezavi z Zakonom o varnosti cestnega prometa. Vendar je Državna revizijska komisija v skladu s 1. členom ZRPJN pristojna zagotavljati pravno varstvo le v postopkih oddaje javnih naročil, kot so opredeljeni v predpisih o javnih naročilih. Ker v konkretnem primeru ni predpisa s področja javnih naročil, ki bi ga bil naročnik dolžan upoštevati, je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev revizijski zahtevek z dne 11.9.2009 zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso ter stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20.9.2009

Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- POšTA SLOVENIJE d.o.o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor
- Odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, 2000 Maribor
- AVTO šERBINEK d.o.o., Zagrebška cesta 85, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran