Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-217/2009 Občina Trebnje

    Številka: 018-217/2009-7
    Datum sprejema: 19. 10. 2009

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in članice Vide Kostanjevec kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje prevozov učencev v osnovne šole v Občini Trebnje za šolsko leto 2009/2010", začetega na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila ponudnik Avtobusni prevozi Polikarp Kastigar s.p., Preska pri Dobrniču 5a, Dobrnič, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Čeferin o.p., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in ponudnik Prevozi Prijatelj Franc s.p., šentrupert 99, šentrupert, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Čeferin o.p., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.10.2009 soglasno

    odločila:

    1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

    2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 26.8.2009 se zavrne kot neutemeljen.

    3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 26.8.2009 se zavrne kot neutemeljen.

    4. Zahteva prvega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    5. Zahteva drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    6. Prvi vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, plačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    7. Drugi vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, plačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu 19.6.2009 objavil na portalu javnih naročil pod št. objave JN4914/2009, v dodatku k Uradnem Listu Evropske unije pa 20.6.2009 pod št. objave 2009/S 117-169533.

    Naročnik je 6.8.2009 izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, v katerem je odločil, da se predmetno javno naročilo v sklopu 1 (prevoz učencev v Osnovno šolo Mirna skupaj s šolo s prilagojenim programom Mirna), v sklopu 2 (prevoz učencev v Osnovno šolo Trebnje skupaj s podružničnimi šolami Dolenja Nemška vas, Dobrnič in šentlovrenc) in v sklopu 3 (prevoz učencev v Osnovno šolo Veliki Gaber), ne odda ter da naročnik nadaljuje oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Iz obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik prejel tri ponudbe, pri čemer je prvi vlagatelj oddal ponudbo samo za sklop 3, drugi vlagatelj za sklop 1, ponudnik Integral voznik d.o.o. Novo mesto pa je oddal ponudbo za vse tri sklope. Po vsebinskem pregledu ponudb je naročnik ugotovil, da prvi in drugi vlagatelj ne izpolnjujeta referenčnega pogoja iz razpisne dokumentacije, da mora ponudnik izkazati, da je v preteklih petih letih opravil najmanj tri posle v višini najmanj polovico ponudbene vrednosti, ki jo ponudnik ponuja, zato je naročnik njuni ponudbi označil za nepravilni, ponudbo ponudnika Integral voznik d.o.o. Novo mesto pa je naročnik zaradi preseganja naročnikovih zagotovljenih sredstev zavrnil kot nesprejemljivo.

    Po prejemu dodatne obrazložitve z dne 17.8.2009 je sta prvi in drugi vlagatelj z vlogama z dne 26.8.2009 vložila zahtevka za revizijo. Oba vlagatelja v zahtevkih za revizijo navajata vsebinsko enake razloge za razveljavitev naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila. Tako prvi kot drugi vlagatelj navajata, da je naročnik kršil določila Zakona o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) s tem, ko je njuni ponudbi neupravičeno in v nasprotju z določili razpisne dokumentacije označil kot nepravilni zaradi neizpolnjevanja referenčnega pogoja. Naročnik je kot neustrezne zavrnil vse prijavljene reference pri obeh vlagateljih, pri čemer pa je naročnik šele v fazi ocenjevanja ponudb podrobneje opredelil kriterije, po katerih je ugotavljal ustreznost predloženih referenc. Prvi in drugi vlagatelj pojasnjujeta, da se opis pogoja v razpisni dokumentaciji, ki sta si ga vlagatelja razlagala na način, da morata k svoji ponudbi predložiti najmanj tri referenčne posle, ki bodo s seštevkom vrednosti dosegli postavljeni vrednostni prag polovice ponudbene vrednosti, ki sta jo kot ponudnika ponudila, razlikuje od opisa pogoja iz dodatne obrazložitve (da mora vsak referenčni posel dosegati postavljeni vrednostni prag). Na podlagi navedenega vlagatelja zaključujeta, da je naročnik v fazi ocenjevanja ponudb spremenil opredelitev pogoja glede referenc in postavil nova strožja pravila, ki pa v razpisni dokumentaciji in v postopku pred oddajo ponudb vlagateljema niso bila znana in jih zato nista mogla upoštevati pri pripravi ponudbe. Naročnik ne more ex post spreminjati razpisnih pogojev na ta način, da nejasne pogoje razlaga sam, arbitrarno in to šele po poteku roka za oddajo ponudb, prav tako nejasna določila ne smejo iti v škodo ponudnikov, zato oba vlagatelja navajata, da je treba njuni ponudbi v tem delu šteti za popolni.
    Podrejeno prvi in drugi vlagatelj uveljavljata tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in v zvezi s tem naročniku očitata, da je glede na ponudnika Integral voznik d.o.o. njuni ponudbi obravnaval neenakopravno oziroma diskriminatorno. Ponudnik Integral voznik d.o.o. je oddal ponudbo za vse tri sklope, kar pomeni, da bi moral naročnik, v kolikor je ponudbo za posamezen sklop štel kot samostojno ponudbo, zahtevati od obravnavanega ponudnika 9 referenc (po 3 za vsako ponudbo) in ne zgolj 3. V nasprotnem primeru, v kolikor je naročnik ocenil, da za obravnavani primer zadostujejo 3 reference, pa bi moral ponudbene vrednosti po posameznih sklopih sešteti ter v tej luči presojati pravilnost ponudbe tega ponudnika. V primeru seštevka ponudb po vseh treh sklopih namreč znaša ponudbena cena ponudnika Integral voznik d.o.o. 710.600,29 EUR, pri čemer samo ena predložena referenca dosega polovično vrednost ponujene vrednosti. Ker je naročnik pri prvem in drugem vlagatelju zavzel stališče, da morata ne glede na dejstvo, da sta ponudbo oddala le za en sklop, predložiti tri reference, pri ponudniku Integral voznik d.o.o. pa je zavzel stališče, da mora predložiti eno referenco za vsak sklop oziroma je pri njem izpolnjevanje pogoja presojal v smislu, da lahko referenčni posli šele s seštevkom vrednosti dosežejo postavljeni vrednostni prag, je s svojim ravnanjem posegel v načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
    Prvi in drugi vlagatelj zahtevata razveljavitev odločitve naročnika in v sklopih 1 in 3 izbiro njunih ponudb kot ekonomsko najugodnejših oziroma podrejeno razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila.

    Naročnik je 9.9.2009 sprejel odločitev o zavrnitvi zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja. V obrazložitvi je naročnik navedel, da je ugotovil, da prvi in drugi vlagatelj ne izpolnjujeta pogojev referenc, saj sta oba predložila premalo vrednostno ustreznih referenc za priznanje sposobnosti. Naročnik je v razpisni dokumentaciji opisal dokazilo izpolnjevanja referenc, pri tem pa naročnik ugotavlja, da ponudnikom razpisna dokumentacija ni bila dvoumna ali nejasna, saj ni dobil nobenih dodatnih vprašanj v povezavi z njo. Naročnik navaja, da med vlagateljema in njim obstaja spor o različni razlagi referenčnega pogoja, pri čemer naročnik pojasnjuje, da vlagateljema sposobnosti ob skupnem seštevku referenc ne more priznati. Iz Seznama najpomembnejših že izvedenih prevozov v zadnjih petih letih pred objavo naročila (OBR 12) in pojasnila naročnika je razvidno, da je naročnik zahteval najmanj tri posle, v višini najmanj polovico ponudbene vrednosti, vlagatelja pa v času sestave ponudbe na naročnika nista naslovila nobenega vprašanja za pojasnilo, kaj je s tem naročnik mislil, zato se vlagatelja ne moreta sklicevati na nejasna navodila razpisne dokumentacije. Glede neenakopravne obravnave vlagateljev naročnik pojasnjuje, da je ponudnik Integral voznik d.o.o. predložil 4 reference, od katerih so tri izpolnjevale zahtevani vrednostni prag tako v sklopu 1, sklopu 2 in sklopu 3. Ob tem naročnik še dodaja, da v razpisni dokumentaciji ni definiral, da mora ponudnik za vsak sklop ponudbe predložiti tri reference, ki se za sklope ne smejo ponavljati.

    Prvi in drugi vlagatelj sta naročnika z vlogama z dne 15.9.2009 obvestila, da nadaljujeta s postopkom pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik Državni revizijski komisiji 22.9.2009 odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenima revizijskima postopkoma.

    Po pozivu Državne revizijske komisije z dne 25.9.2009 k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o doplačilu takse za revizijo v višini 2.500,00 EUR, sta prvi in drugi vlagatelj zahtevek za revizijo 5.10.2009 ustrezno dopolnila.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Skladno s 1. odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP - UPB3 (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

    Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ugotovila, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila vsebinsko enak zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, ki ga vodi naročnik, zato je zaradi pospešitve obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, predmetnim sklepom.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Med naročnikom in prvim ter drugim vlagateljem je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-2, ko je ponudbi prvega in drugega vlagatelja kot nepravilni izločil iz postopka oddaje javnega naročila zato, ker nista izpolnjevali pogoja iz 6. točke (Ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v delu, ki se nanaša na reference ponudnikov. Oba vlagatelja zatrjujeta, da je naročnik sporni pogoj v razpisni dokumentaciji nejasno določil in ga zato v postopku ocenjevanja ponudb ne bi smel interpretirati njima v škodo.

    Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v 6. točki (Ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika) glede referenc ponudnika določil:
    "Ponudnik predloži izpolnjen, podpisan in žigosan Seznam najpomembnejših že izvedenih prevozov (enakih ali podobnih) v zadnjih petih letih pred objavo naročila - OBR 12, skupaj z izjavami naročnikov o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe - priloga OBR 12.
    Ponudnik, ki daje ponudbo, mora izkazati, da je v preteklih petih letih opravil najmanj tri posle v višini najmanj polovico ponudbene vrednosti, ki ga ponudnik ponuja"

    Pri citiranem pogoju gre za enega izmed tehničnih pogojev, naštetih v 45. členu ZJN-2, ki jih naročnik lahko določi v razpisni dokumentaciji z namenom ugotavljanja minimalne stopnje tehnične sposobnosti ponudnikov (3. odst. 41. člena ZJN-2). V skladu z 2. in 3. odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti tudi s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (2. alinea točke a) 2. odstavka 45. člena ZJN-2).

    Vprašanje izpolnjevanja pogojev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki zahtevanih pogojev ne izpolnjujejo, je treba presojati z vidika 16. in 19. tč. 1. odst. 2. člena ZJN-2 v povezavi s 1. odst. 80. člena ZJN-2. Če je ponudba nepravilna (je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 - 19. točka 1. odst. 2. člena ZJN-2), ni popolna (popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna - 16. tč. 1. odst. 2. člena ZJN-2), tako ponudbo pa mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti (1. odst. 80. člena ZJN-2). Iz navedenih določil ZJN-2 je razvidno, da mora ponudba izpolnjevati vse pogoje iz razpisne dokumentacije za to, da jo naročnik lahko označi za popolno. Pri tem v skladu s prakso Državne revizijske komisije morebitni nejasno postavljeni razpisni pogoji pri pregledu in ocenjevanju ponudb ne smejo iti v škodo ponudnikov, ki so take pogoje upravičeno interpretirali na drugačen način kot naročnik.

    V konkretnem primeru oba vlagatelja v zahtevku za revizijo zatrjujeta, da sta sporni pogoj razumela na način, da morata k svoji ponudbi predložiti najmanj tri referenčne posle, ki bodo s seštevkom vrednosti dosegli postavljeni vrednostni prag.

    Namen reference je v tem, da ponudnik naročniku na podlagi svojih preteklih izkušenj dokaže, da je javno naročilo sposoben izvesti. Zato je razumljivo, da se morajo reference nanašati na storitve, ki so primerljive tistim, ki se v javnem naročilu zahtevajo. V konkretnem primeru, ko je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora ponudnik izkazati, da je v preteklosti opravil najmanj tri posle (prevoze - enake ali podobne) v višini najmanj polovice ponudbene vrednosti, ki jo ponudnik ponuja, je - upoštevajoč naravo reference - logični zaključek, da se primerljivost nanaša ne samo na vsebino prevozov pri posamezni referenci (ki med strankami ni sporna), ampak tudi na njihov obseg. V nasprotnem primeru, če vrednostnega praga ne bi navezali na posamezno referenco, ampak bi sprejeli razumevanje prvega in drugega vlagatelja, da je za doseganje vrednostnega praga za priznanje sposobnosti pomemben seštevek vseh referenc, bi bil njun zaključek v nasprotju s tistim, kar smiselno izhaja iz namena postavljenega referenčnega pogoja: pridobiti ponudnika, ki je sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu. Ob upoštevanju naročnikove zahteve po "najmanj" treh prevozih bi interpretacija prvega in drugega vlagatelja pripeljala do zaključka, da bi lahko ponudniki predložili tudi 20, 30 ali več referenčnih poslov, ki po vrednosti niti približno ne bi bili primerljivi razpisanemu, s tem pa nedvomno ne bi bil dosežen namen pridobivanja referenc. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da bi stališče prvega in drugega vlagatelja, da bi moral naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb upoštevati njuno razumevanje spornega pogoja in sprejeti njune reference kot vrednostno ustrezne, prišlo v poštev le v primeru, če bi bil omenjeni pogoj vsebinsko nejasen. Po oceni Državne revizijske komisije pa pogoj ni vsebinsko nejasen, saj glede na navedeno ob povezavi spornega pogoja z namenom, ki ga ta zasleduje, vsebini tega pogoja ni mogoče pripisati drugega pomena kot tistega, ki ji ga je pripisal tudi naročnik; tj. da mora biti vrednost vsakega od najmanj treh že izvedenih prevozov (enakih ali podobnih) najmanj polovico ponudbene vrednosti, ki jo ponudnik ponuja. Državna revizijska komisija meni, da je vsebina spornega pogoja že od vsega začetka dopuščala oziroma omogočala skrbnim ponudnikom, da ga vsi razumejo na isti način, zato je treba očitke prvega in drugega vlagatelja, povezane z nejasno razpisno dokumentacijo in naknadnim spreminjanjem razpisne dokumentacije v tem delu, zavrniti kot neutemeljene.

    Prvi in drugi vlagatelj bi tako morala predložiti vsak tri reference, vsako v višini najmanj polovico ponudbene vrednosti, ki sta jo v ponudbi ponudila. Ob vpogledu v ponudbo prvega vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudbena cena prvega vlagatelja v sklopu 3: Oš Veliki Gaber, v katerem je oddal ponudbo, znašala 78.000,00 EUR. To pomeni, da bi moral prvi vlagatelj predložiti najmanj 3 reference v vrednosti 39.000,00 EUR (1/2 od 78.000,00 EUR). Prvi vlagatelj je v OBR 12 navedel 4 reference in zanje predložil tudi potrdila referenčnih naročnikov. Med naročnikom in prvim vlagateljem ni spora, da nobena od referenc ne dosega vrednostnega pragu 39.000,00 EUR, navedeno pa je z vpogledom v ponudbo prvega vlagatelja potrdila tudi Državna revizijska komisija. Vrednosti danih referenc so znašale 15.721,48 EUR (Potnik turizem Martina Krivec s.p.), 36.842,00 EUR (Eurotour d.o.o.), 17.850,00 EUR (Prevozi Prijatelj Franc s.p.) in 9.753,96 EUR (Osnovna šola Trebnje). Zato gre ugotoviti, da prvi vlagatelj ni izpolnil razpisnega pogoja iz 6. točke (Ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v delu, ki se nanaša na reference ponudnikov, naročnik pa je ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo izločil kot nepravilno in posledično nepopolno (1. odst. 80. člena ZJN-2) in mu v tem delu ni mogoče očitati ravnanja, neskladnega z določbami ZJN-2.

    Podobno gre ugotoviti tudi glede ponudbe drugega vlagatelja, ki je v sklopu 1: Oš Mirna skupaj z OšPP Mirna oddal ponudbo v višini 176.000,00 EUR. Ob upoštevanju razpisnega pogoja glede tehnične sposobnosti, da mora ponudnik izkazati, da je opravil najmanj tri posle v višini najmanj polovico ponudbene vrednosti, ki jo ponudnik ponuja, bi moral drugi vlagatelj predložiti vsaj 3 reference, vsako v vrednosti 88.000,00 EUR (1/2 od 176.000,00 EUR). Ob vpogledu v ponudbo drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila enako, kot je to ugotovil že naročnik, da je drugi vlagatelj navedel 3 reference, za katere je tudi predložil izjave referenčnih naročnikov: 209.850,00 EUR (Kompas d.d.), 382.500,00 EUR (Avtoprevozništvo Janez Smolič s.p.), 52.000,00 EUR (Potnik turizem Martina Krivec s.p.). Ugotoviti gre, da je drugi vlagatelj namesto treh predložil le dve referenci v vrednosti nad 88.000,00 EUR, kolikor je znašal vrednostni prag za priznanje reference, in tako ni zadostil naročnikovemu pogoju po predložitvi najmanj treh takšnih referencah. Zato je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo drugega vlagatelja kot nepravilno in posledično nepopolno izločil (1. odst. 80. člena ZJN-2), očitke drugega vlagatelja v zvezi s tem pa je potrebno kot neutemeljene zavrniti.

    Prvi in drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo podrejeno uveljavljata tudi kršitev naročnika glede neenakopravne obravnave prvega in drugega vlagatelja v primerjavi s ponudnikom Integral voznik d.o.o., ker naj bi naročnik pri ponudniku Integral voznik d.o.o. v vsakem sklopu zahtevka le po eno referenco namesto treh.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe prvega in drugega vlagatelja v tem delu neutemeljene. Kot že zgoraj zapisano, je naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteval, da za izkazovanje tehničnega pogoja glede referenc predložijo izpolnjen, podpisan in žigosan seznam najpomembnejših že izvedenih prevozov (enakih ali podobnih) v zadnjih petih letih pred objavo naročila, pri čemer morajo izkazati, da so opravili vsaj tri posle v višini najmanj polovice ponudbene vrednosti, ki jo ponujajo. Ob tem ne gre spregledati, da je naročnik v 1. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da se naročilo lahko odda za posamezen sklop, za dva ali za vse sklope v celoti, pri čemer mora ponudnik obvezno pripraviti ponudbo po posameznih sklopih.

    Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je iz razpisne dokumentacije mogoče razumeti, da so morali ponudniki za vsak sklop, ki so ga ponudili, priložiti tri reference, pri čemer so se reference iz enega sklopa lahko ponovile kot reference pri drugem sklopu. V razpisni dokumentaciji namreč ni nikjer zaslediti, da se reference za posamezne sklope ne smejo ponavljati. In ker se v vseh treh razpisanih sklopih naročajo iste storitve, je pravilno sklepanje, da lahko ponudnik z referenco, dano v 1. sklopu, svojo tehnično sposobnost dokazuje tudi v 3. sklopu pod pogojem, da ta vrednostno ustreza (najmanj polovico ponudbene vrednosti, ki jo je ponudnik v posameznem sklopu ponudil).

    Državna revizijska komisija je v sklopu 1 in 3, v katerih sta ponudbi oddala drugi oziroma prvi vlagatelj, pogledala v ponudbo ponudnika Integral voznik d.o.o. in ugotovila, da je ta v sklopu 1 oddal ponudbo v vrednosti 183.827,82 EUR. Za izkazovanje tehnične sposobnosti (reference) je ponudnik Integral voznik d.o.o. predložil štiri reference, ki po predmetu pogodbe in letu izvajanja ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije, njihove vrednosti pa znašajo: 1) 634.012,36 EUR (Občina Trebnje), 2) 130.207,00 EUR (Občina Metlika), 3) 223.133,62 (Občina Mokronog - Trebelno) in 4) 304.821,44 EUR (Občina Metlika).
    Ob upoštevanju razpisnega pogoja glede tehnične sposobnosti, da mora ponudnik izkazati, da je opravil najmanj tri posle v višini najmanj polovico ponudbene vrednosti, ki jo ponudnik ponuja, je moral ponudnik Integral voznik d.o.o. v sklopu 1 predložiti vsaj 3 reference, vsako v vrednosti 91.913,91 EUR (1/2 od 183.827,82 EUR). Ponudnik Integral voznik je predložil štiri reference, katerih vrednost dosega in presega postavljeni vrednostni prag, in s tem zadostil razpisnim zahtevam. Zato gre navedbe drugega vlagatelja, da je naročnik njegovo ponudbo v primerjavi s ponudnikom Integral voznik d.o.o. neenakopravno obravnaval, zavrniti kot neutemeljeno.

    Enako gre ugotoviti tudi glede sklopa 3, v katerem je poleg prvega vlagatelja ponudbo oddal tudi ponudnik Integral voznik d.o.o. Njena vrednost je znašala 86.259,06 EUR, kar pomeni, da je moral ponudnik Integral voznik d.o.o. za priznanje tehnične sposobnosti izkazati, da je v preteklih petih letih opravil najmanj 3 enake ali podobne posle kot te, ki se zahtevajo v sklopu 3 predmetnega javnega naročila (prevoz učencev v Oš Veliki Gaber). Ti posli so morali dosegati vrednost najmanj 43.129,53 EUR (1/2 od 86.259,06 EUR). Ponudnik Integral voznik d.o.o. je za izkazovanje tehnične sposobnosti v sklopu 3 predložil iste referenčne posle kot pri sklopu 1, kar je glede na zahteve razpisne dokumentacije tudi lahko storil. Glede na njihove vrednosti in ob nespornem dejstvu, da so pri referencah izvedeni prevozi enaki ali podobni zahtevanim v sklopu 3 in da so tudi časovno ustrezni, gre ugotoviti, da je ponudnik Integral voznik d.o.o. predložil štiri reference, katerih vrednost dosega in presega postavljeni vrednostni prag, in s tem zadostil razpisnim zahtevam. Zato je Državna revizijska komisija tudi navedbe prvega vlagatelja, da je naročnik njegovo ponudbo v primerjavi s ponudnikom Integral voznik d.o.o. neenakopravno obravnaval, zavrnila kot neutemeljeno.


    Na podlagi zgoraj ugotovljenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.

    Prvi in drugi vlagatelj sta v revizijski postopek priglasila stroške, nastale z revizijo.

    Ker s svojim revizijskim zahtevkom prvi in drugi vlagatelj nista uspela, je Državna revizijska komisija na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi njuno zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.

    Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz 1. odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, ta pa je kot neutemeljena zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da morata prvi in drugi vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vsak vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. in 7. točke izreka tega sklepa.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 19.10.2009


    Predsednica senata:
    Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije



    Vročiti:
    â"˘ Odvetniška družba Čeferin o.p., Taborska cesta 13, Grosuplje
    â"˘ Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje
    â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
    â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

    Natisni stran