018-214/2009 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata ter članice Vide Kostanjevec in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba elektro in strojne opreme predora Leščevje na odseku AC Pluska - Ponikve", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SCT, d.d., Ljubljana, Slovenija, Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.10.2009 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24.8.2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, plačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je 2.2.2009 objavil obvestilo o predmetnem javnem naročilu na portalu javnih naročil pod št. objave JN612/2009, popravke obvestila pa 17.3.2009 pod št. objave JN 1993/2009, 18.3.2009 pod št. objave JN2078/2009, 20.3.2009 pod št. objave JN2166/2009 in 2.4.2009 pod št. objave JN2626/2009.

Naročnik je 31.7.2009 sprejel sklep o oddaji javnega naročila št. 402-26/09-RPP/IP-311, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Javna razsvetljava d.d. Ljubljana, Litijska cesta 263, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz istega sklepa še izhaja, da je bila ponudba vlagatelja označena za neprimerno in zato izločena kot nepopolna.

Z vlogo z dne 24.8.2009 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik napačno odločil, da je njegova ponudba neprimerna in nepopolna. Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil, ker naj slednji ne bi predložil digitalnih kamer, ki bi ustrezale zahtevani resoluciji 1.600 x 1.200, pri tem pa vlagatelj navaja, da sta bila v razpisni dokumentaciji v poglavju 6, pozicija 001, za digitalno kamero navedena dva nekonsistentna podatka, in sicer 2 MP ter resolucija 1.600 x 1.200 Pixlov. Resolucija 1.600 x 1.200 Pixlov znaša 1.920.000 Pixlov, kar je manj kot 2 MP. Vlagatelj je ponudil kamero resolucije 1.920 x 1.080 Pixlov, kar znaša 2.073.600 Pixlov, torej 2 MP, to pa pomeni, da njegova ponudba izpolnjuje zahteve po 2 MP številu točk. Vlagatelj še navaja, da je kamera Axis Q1755 zmožna prikazovati 30 slik na sekundo pri resoluciji slike 1.920 x 1.080, medtem ko je bilo na avtocestah do sedaj zahtevano, da se video prikazuje s 25 slikami na sekundo. Poleg tega je format video slike kamere Axis Q1755 v razmerju 16:9 bolj primeren za prikaz na "Wide screen" monitorjih, ki so v današnjem času bolj v uporabi. Vlagatelj s tem zatrjuje, da je ponudil boljšo kamero od zahtevane, naročnik pa bi moral njegovo ponudbo oceniti kot primerno in popolno.
Vlagatelj naročniku še očita, da je kršil temeljna načela javnega naročanja, ker mu ni dopustil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. S tem mu je naročnik onemogočil pravno varstvo v smislu vložitve zahtevka za revizijo zoper vsebino ponudbe izbranega ponudnika, saj je pravica do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika tesno povezana s pravico do uveljavljanja pravnega varstva v revizijskem postopku. Vlagatelj zahteva, da naročnik njegovo ponudbo oceni kot primerno in popolno in mu omogoči vpogled v celotno dokumentacijo postopka javnega naročanja.

Naročnik je 16.9.2009 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik odgovarja, da vlagatelj ni ponudil kamere v skladu z razpisno dokumentacijo, saj ima ponujena kamera resolucijo 1920 x 1080, zahtevana pa je bila resolucija 1600 x 1200. Ponujena kamera po vertikali ne omogoča zahtevanih 1200 pik, temveč le 1080. Poleg tega je splošno znana praksa, da se resolucijo 1600 x 1200 Pixlov upošteva kot resolucijo 2 MP. Kamera resolucije 1920x 1080, ki jo je ponudil vlagatelj, izpolnjuje sicer pogoj 2 MP, ne izpolnjuje pa pogoja najmanj 1200 pik po vertikali oz. formata slike 4:3. V zvezi z vpogledom v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila naročnik pojasnjuje, da je bil vlagatelj seznanjen z razlogi, zaradi katerih se njegovi zahtevi za vpogled ni ugodilo. Naročnik mu je pojasnil, da ne izkazuje pravnega interesa za vpogled, ker je bila njegova ponudba izločena kot nepopolna, in bi moral predhodno z vložitvijo zahtevka za revizijo utemeljiti oceno svoje ponudbe kot popolne.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 17.9.2009 obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je 29.9.2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenim revizijskim postopkom.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali kamera Axis Q1755, ki jo je v ponudbi ponudil vlagatelj, v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Medtem, ko naročnik zatrjuje, da ponujena kamera ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev, saj nima resolucije 1600x1200, ampak 1920x1080, vlagatelj zatrjuje, da izpolnjuje tako razpisno zahtevo glede 2 MP kot tudi glede zahtevane resolucije, pri čemer izpostavlja, da sta v razpisni dokumentaciji ti dve zahtevi medsebojno nekonsistentni.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je treba presojati z vidika 16. in 20. tč. 1. odst. 2. člena ZJN-2 v povezavi s 1. odst. 80. člena ZJN-2. Če je ponudba neprimerna (ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji - 20. tč. 1. odst. 2. člena ZJN-2), ni popolna (popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna - 16. tč. 1. odst. 2. člena ZJN-2), tako ponudbo pa mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti (1. odst. 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba mora torej med drugim izpolnjevati vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila. Naročnik, ki ugotovi neprimernost ponudbe (neizpolnjevanje tehničnih specifikacij), mora takšno ponudbo izločiti, ne da bi pred tem izvedel postopek dopolnjevanja, določen v 1. odst. 78. člena ZJN-2. 78. člen ZJN-2 v 2. odst. namreč določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Če torej naročnik ob pregledu ponudbene vsebine ugotovi, da je določena pomanjkljivost takšne narave, da bi njena odprava posegla v prej naštete elemente (torej tudi v ponujeni predmet), takšne ponudbe ni mogoče dopolniti.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v poglavju 6, v točki 5.1 (Video oprema), pri postavki 0001 (normativ N 1 6 501) glede digitalne IP kamere postavil naslednje tehnične zahteve: "Dobava in montaža -Digitalna IP kamera: 2 Megapiksel: dnevno/nočna, brez objektiva; 20 slik/1600x1200; Lightgrabber II; CF-slot; Analogni izhod; napredni BLC; privatne cone; cropping;alarmni vhod/izhod, (brez napajalnika!)"

Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja gre ugotoviti, da je ta pri postavki 0001, v točki 5.1 poglavja 6 razpisne dokumentacije ponudil kamero Axis Q 1755. Iz priloženega prospekta s tehničnimi karakteristikami ponujene kamere Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta izpolnjuje naročnikovo tehnično zahtevo glede 2 milijonov slikovnih pik (2 Megapiksel), ne izpolnjuje pa tehnične zahteve glede resolucije 1600x1200. Iz prospekta namreč izhaja, da je pri kameri Axis Q1755 resolucija 1920x1080 in ne 1600x 1200, kot je bilo izrecno zahtevano v razpisni dokumentaciji, navedenemu pa pritrjuje tudi vlagatelj sam. Vendar ta kljub temu zatrjuje, da njegova kamera izpolnjuje vse tehnične zahteve s pojasnilom, da ponujena resolucija 1920x1080 znaša 2.073.600 Pikslov, to pa je celo več od zahtevanih 1.920.000 Pikslov, kolikor znaša zmnožek pri resoluciji 1600x1200.

Glede na razpisno dokumentacijo in tehnične zahteve, določene v njej, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj izhaja iz napačne predpostavke. V razpisni dokumentaciji namreč naročnik ni določil, da mora kamera izpolnjevati zahtevo po 1.920.000 Pikslih, ampak je jasno določil, da mora biti resolucija 1600x1200. Iz tega sledi, da vsakršna druga horizontalna in vertikalna razporeditev števila točk (ne glede na to, ali njihov zmnožek znaša 1.9200.000 Pikslov ali več) ni skladna s postavljeno zahtevo razpisne dokumentacije. In ponujena kamera Axis Q1755, kot je to pravilno ugotovil naročnik, po vertikali ne omogoča zahtevanih 1200 pik, temveč le 1080. Navedeno pomeni, da kamera Axis Q 1755, ki jo je ponudil vlagatelj, ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev naročnika in zato (kljub temu, da je morda, kot to zatrjuje vlagatelj, po drugih parametrih boljša od zahtevane) ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, naročnik pa je ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo kot neprimerno in posledično nepopolno izločil.

Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da so bile vse tehnične zahteve jasno določene v razpisni dokumentaciji in so se ponudniki z njimi seznanili že ob njenem prevzemu, zato bi moral vlagatelj, v kolikor je menil, da sta naročnikovi tehnični zahtevi (2 Megapiksel in 1600x1200) med seboj nekonsistentni, vložiti zahtevek za revizijo neposredno po prevzemu razpisne dokumentacije, najkasneje pa do poteka roka za predložitev ponudb. V skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN je namreč ponudnik dolžan zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, vložiti najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Zahtevka za revizijo po tem odstavku iz zgoraj navedenih razlogov v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb. V skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN pa vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ker je bil vlagatelj z obravnavanimi tehničnimi zahtevami iz poglavja 6 razpisne dokumentacije seznanjen že ob prevzemu in pregledu le-te, njegovih navedb, ki se nanašajo na vsebino teh tehničnih specifikacij, vsebinsko ni mogoče obravnavati. V tej fazi postopka oddaje javnega naročila, po izdaji odločitve o dodelitvi naročila, presoja vsebine razpisne dokumentacije ni več mogoča, temveč je lahko Državna revizijska komisija le preverila, ali je naročnik ponudbe pregledoval in ocenjeval na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Pri tem je ugotovila, kot že prej zapisano, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo v skladu s 1. odst. 80. člena ZJN-2 izločil, saj je bila ta neprimerna, torej nepopolna.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik zakonito izločil vlagateljevo ponudbo iz postopka oddaje javnega naročila zaradi njene nepopolnosti, vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa glede preostalega dela zahtevka za revizijo, v katerem ta ugovarja prepovedi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. V skladu s 1. odst. 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne naročnikove odločitve, Državna revizijska komisija v skladu z njeno prakso ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije. Vlagatelju, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, sicer ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, vendar pa ob ugotovitvi zakonitosti naročnikove odločitve (o izločitvi ponudbe) ponudniku ni mogoče več priznati izkazovanja realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot popolne, jo je treba v skladu s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrniti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati pravno relevantna škoda.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo 1. odst. 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24.8.2009 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1.točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz 1. odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 5.10.2009


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

â"˘ SCT, d.d., Ljubljana, Slovenija, Slovenska cesta 56, Ljubljana
â"˘ Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
â"˘ Javna razsvetljava d.d. Ljubljana, Litijska cesta 263, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran