018-200/2009 Dars, d.d.

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23 člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN - UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov, kot predsednice senata ter članic Državne revizijske komisije Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Postavitev nove prometne signalizacije za oštevilčenje priključkov in razcepov ter zamenjava obstoječe kažipotne signalizacije zaradi uskladitve z elaboratom vodenja prometa na A1 šentilj - Pesnica, Maribor - Ljubljana in H2 Pesnica - Maribor", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu: PRIMORJE d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina in MEBLO a+a Nova Gorica, d.o.o., Kromberk, Industrijska cesta 1, Nova Gorica, ki ju po pooblastilu zastopa Odvetnik Borut Zajc, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), v zvezi s pritožbo vlagatelja, dne 15. 9. 2009 soglasno

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja z dne 31. 8. 2009 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, št. 402-11/09-343/Z, izdanega dne 24. 8. 2009.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških v zvezi s postopkom pritožbe se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je 15. 7. 2008 izdal Sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Postavitev nove prometne signalizacije za oštevilčenje priključkov in razcepov ter zamenjava obstoječe kažipotne signalizacije zaradi uskladitve z elaboratom vodenja prometa na A1 šentilj - Pesnica, Maribor - Ljubljana in H2 Pesnica - Maribor". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, dne 22. 8. 2008, pod številko objave JN7119/2008.

Naročnik je 14. 7. 2009, pod št. 402-25/09-RPP/IP-343 sprejel Sklep o oddaji javnega naročila, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku CPM d.d. Maribor, Iztokova ulica 30, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 27. 7. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikovega sklepa o oddaji javnega naročila z dne 14. 7. 2009.

Naročnik je dne 24. 8. 2009 sprejel sklep, št. 402-11/09-343/Z, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi je navedel, da je isti vlagatelj že dne 6. 3. 2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je izpodbijal popolnost ponudbe izbranega ponudnika. O zahtevku za revizijo je odločala Državna revizijska komisija, ki je zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila z dne 6. 2. 2009. Ob upoštevanju vseh ugotovitev Državne revizijske komisije in po ponovni oceni ponudbe izbranega ponudnika kot formalno nepopolne, ter na podlagi posredovanih dopustnih dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika je naročnik dne 14. 7. 2009 sprejel sklep, po katerem je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Vlagatelj je ponovno zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, čeprav mu je bil vpogled omogočen že pred prvim revizijskim postopkom dne 3. 3. 2009. Vlagatelj je že na prvem vpogledu vpogledal vse dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, za katere pa šele sedaj v ponovnem zahtevku za revizijo navaja, da zaradi domnevnih pomanjkljivosti določenih delov ponudbe izbranega ponudnika le-ta ni popolna. Ker je bil vlagatelju že omogočen vpogled dne 3. 3. 2009, je imel vlagatelj možnost že v prvem revizijskem zahtevku navajati domnevne kršitve. Vlagatelj je revizijske razloge poznal že pred vložitvijo prvega zahtevka za revizijo. Upoštevajoč določbo 6. odstavka 12. člena ZRPJN pa vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Navedena določba se sicer nanaša na situacijo pred oddajo ponudb, vendar ga je potrebno, zlasti upoštevaje načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka upoštevati tudi pri konkretni situaciji. Vlagatelj je bil namreč že pri prvem vpogledu dne 3. 3. 2009 seznanjen z dokumentacijo izbranega ponudnika, na katero veže zatrjevane kršitve v obravnavanem zahtevku za revizijo, svoj prvi zahtevek za revizijo pa je vložil že dne 6. 3. 2009, pri čemer nekaterih revizijskih razlogov, ki jih navaja v obravnavanem zahtevku za revizijo, v prvem zahtevku za revizijo ni navajal, čeprav je bil z njimi že takrat seznanjen. V obravnavanem zahtevku za revizijo pa vlagatelj enega od revizijskih razlogov, o katerem je Državna revizijska komisija že odločila v prvem revizijskem postopku, sedaj ponovno navaja. V revizijskem postopku pa večkratno uveljavljanje pravnega varstva zoper iste kršitve ni mogoče. Predlog 4. člena novele ZRPJN ureja v novem 3. odstavku 12. člena situacijo, ko je vlagatelj že vložil zahtevek za revizijo v postopku oddaje javnega naročila in je bilo o zahtevku že meritorno odločeno ali pa je zahtevek za revizijo umaknil, vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila v morebitnih kasneje vloženih revizijskih zahtevkih ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo. Glede na to, da veljavni ZRPJN slednje situacije še ne ureja, je pri opisanem dejanskem stanju potrebno smiselno uporabiti 3. odstavek 189. člena ZPP. Kasneje vložen zahtevek za revizijo, ki temelji na dejanskem stanju, ki je bilo podano že pred vložitvijo prvega zahtevka za revizijo, je potrebno zavreči. Pri tem je naročnik upošteval tudi stališče Državne revizijske komisije iz obrazložitve sklepa št. 018-102/2007-5. Enak zaključek izhaja iz 286. člena ZPP, ki določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Stranke lahko na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Dejstva in dokazi, ki so navedeni v nasprotju s temi določbami ZPP, se ne upoštevajo. Ker je vlagatelj za vsa dejstva in dokaze, ki jih navaja v obravnavanem zahtevku za revizijo, vedel že pred vložitvijo prvega zahtevka za revizijo, so njegove navedbe ob smiselni uporabi 286. člena ZPP ne upoštevajo in zato o njih ni mogoče meritorno odločiti, zahtevek za revizijo pa je potrebno zavreči.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 31. 8. 2009, vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo, s katero je predlagal razveljavitev naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, izdanega dne 24. 8. 2009. Navedel je, da naročnik napačno navaja, da je zahtevek za revizijo potrebno zavreči na podlagi 3. odstavka 189. člena ZPP, saj le-ta določa, da se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, dokler teče (predhodna) pravda. V konkretnem primeru pa je t.i. predhodna pravda že zaključena. V prvotnem revizijskem postopku se je odločalo o zakonitosti sklepa o oddaji naročila z dne 6. 2. 2009. Revizijski postopek se je pričel z vložitvijo zahtevka za revizijo z dne 6. 3. 2009 ter se pravnomočno zaključil z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-66/2009 dne 14. 5. 2009. Konkretni revizijski postopek pa predstavlja nov spor, z vložitvijo zahtevka za revizijo z dne 27. 7. 2009, zoper povsem drugo odločitev naročnika, t.j. sklep o oddaji naročila z dne 14. 7. 2009. Tudi v odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-102/2007, na katero se sklicuje naročnik, je šlo za primer, ko je bilo pri naročniku s strani istega vlagatelja vloženih več revizijskih zahtevkov, v konkretnem primeru pa je bil prvi revizijski postopek že pravnomočno zaključen. Iz istega razloga se naročnik ne more sklicevati na smiselno uporabo 286. člena ZPP, saj konkretni revizijski postopek predstavlja nov postopek in ne morebitnega nadaljevanja prejšnjega postopka, 286. člen ZPP pa se uporabi le v primerih, ko gre za isto pravdo. Ker je Državna revizijska komisija z odločitvijo št. 018-66/2009 z dne 14. 5. 2009 razveljavila sklep o oddaji naročila z dne 6. 2. 2009, se je postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila. Skladno z 80. členom ZJN-2 je naročnik dolžan preveriti vse ponudbe ter izločiti nepopolne ponudbe, po mnenju vlagatelja, ne glede na ugotovitve iz morebitnega predhodnega (razveljavljenega) ocenjevalnega postopka. Naročnik je ponovno preveril popolnost ponudbe izbranega ponudnika in mu omogočil odpravo formalne pomanjkljivosti, ni pa ugotovil drugih pomanjkljivosti, ki jih vlagatelj uveljavlja v revizijskem zahtevku z dne 27. 7. 2009. Ker je naročnik z odločitvijo z dne 14. 7. 2009 izbral nepopolno ponudbo, je s tem kršil 80. člen ZJN-2. Vlagatelj sicer res uveljavlja kršitve, ki jih je naročnik zagrešil že v prvotnem postopku ocenjevanja, rezultat katerega je bila prva odločitev o oddaji naročila, vendar je Državna revizijska komisija slednjo odločitev razveljavila. Sklicevanje naročnika na še ne sprejeto novelo ZRPJN pa je nezakonito. Brez posebne zakonske določbe, ki bi predstavljala pravno podlago za prekluzijo glede navajanja novih kršitev, zavrženje zahtevka za revizijo ni mogoče.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo, z dne 7. 9. 2009, Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila.
Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe in dokumentacije v postopku oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila odločila, da je pritožba vlagatelja utemeljena, kot izhaja iz nadaljevanja.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal zakonito, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel iz razloga, ker naj bi za določene zatrjevane kršitve, ki jih je navajal v zahtevku za revizijo, vedel že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo, eno od kršitev pa naj bi vlagatelj zatrjeval že v prvem zahtevku za revizijo z dne 6. 3. 2009.

Med naročnikom in vlagateljem je nesporno, kar izhaja tudi iz spisovne dokumentacije, da je vlagatelj v postopku oddaje predmetnega javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 3. 2009, s katerim je izpodbijal odločitev naročnika o oddaji naročila z dne 6. 2. 2009, s katero je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo ugodila s sklepom, št. 018-66/2009, z dne 14. 5. 2009. Naročnik je nato sprejel (novo) odločitev o oddaji naročila z dne 14. 7. 2009, s katero je predmetno javno naročilo, po opravljeni dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe izbranega ponudnika, ponovno oddal izbranemu ponudniku. Zoper slednjo odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 7. 2009.

Skladno s 1. odstavkom 12. člena ZRPJN se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen, če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon ne določata drugače.

Državna revizijska komisija je že v svojih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-64/2006, 018-79/2006, 018-157/2008, 018-154/2009) zavzela stališče, da je postopek oddaje javnega naročila v primeru, ko je odločitev naročnika o oddaji naročila v revizijskem postopku razveljavljena, vrnjen v fazo ponovnega ocenjevanja in vrednotenja ponudb. V ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb naročnik ponovno preveri oziroma oceni (ne)popolnost vseh ponudb, pri čemer naročnik lahko ugotovi katerekoli nepravilnosti, tudi tiste, ki jih pri prvi odločitvi morebiti ni ugotovil oziroma upošteval. Naročnik torej lahko ponovno pregleda izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije, tudi v delih, ki niso bili predmet (prvega) zahtevka za revizijo, in pri tem ugotovi, da določena zahteva ni izpolnjena, čeprav naročnik v prvotnem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb tega morda ni ugotovil. V primeru, ko Državna revizijska komisija v celoti razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, je naročnikova odločitev o oddaji naročila v celoti razveljavljena, tudi v delu, ki se nanaša na ugotovitev o popolnosti oziroma nepopolnosti posameznih ponudb in ki v revizijskem postopku ni bil predmet spora. Ugotovitev o popolnosti oziroma nepopolnosti posameznih ponudb je del prvotne naročnikove odločitve in v primeru razveljavitve slednje naročnik v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ni vezan na ugotovitve iz le-te. Naročnik na podlagi ponovne ocene ponudb sprejme novo odločitev o oddaji naročila ali morebitno drugo odločitev, skladno z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08). Zoper novo odločitev naročnika pa lahko potencialni vlagatelji (aktivno legitimirane osebe iz 9. člena ZRPJN) uveljavljajo pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo, iz vseh razlogov, torej lahko izpostavijo vse svoje ugovore. Veljavni ZRPJN namreč ne prepoveduje, da vlagatelj, ki je v istem postopku oddaje javnega naročila predhodno že vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, ne bi smel v primeru novo izdane odločitve o oddaji naročila vložiti nov zahtevek za revizijo, v katerem bi zatrjeval kršitve, ki jih je naročnik pri ponovnem ocenjevanju in vrednotenju ponudb ponovil. Nasprotno, ko se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, se ob novi odločitvi naročnika o oddaji naročila, odprejo vsa vprašanja in je skladno s 1. odstavkom 12. člena ZRPJN mogoče vložiti zahtevek za revizijo, zoper ravnanja naročnika. Gre torej za situacijo, ko je prva odločitev o oddaji naročila (ki je bila rezultat prvotnega ocenjevanja in vrednotenja ponudb) razveljavljena, naročnik pa sprejme novo odločitev o oddaji naročila (ki je bila rezultat novega ocenjevanja in vrednotenja ponudb). Slednja situacija pa je predmet spora med strankama v obravnavanem primeru, saj je naročnik vlagatelju očital, da je za določene kršitve (nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika) vedel že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo z dne 6. 3. 2009, saj mu je bil omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika dne 3. 3. 2009, pa jih je navajal šele v drugem zahtevku za revizijo z dne 27. 7. 2009. Iz slednjega izhaja, da je naročnik pri ponovnem vrednotenju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika, razen v delu dopolnitve formalne pomanjkljivosti, ravnal enako in ocenil ponudbo izbranega ponudnika kot popolno. Ker pa gre za "nova" naročnikova ravnanja, zahtevek za revizijo pa je mogoče vložiti zoper vsako ravnanje naročnika (četudi je to ponovljeno), Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku, da vlagatelj slednjih ravnanj naročnika, po veljavnem ZRPJN, ne bi smel izpodbijati z vložitvijo novega zahtevka za revizijo.

Ob tem dalje ne gre prezreti, da je bil revizijski postopek, ki se je začel na podlagi prvega zahtevka za revizijo z dne 6. 3. 2009, pravnomočno zaključen z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-66/2009 z dne 14. 5. 2009. Vlagatelj z novim zahtevkom za revizijo z dne 27. 7. 2009 ne izpodbija iste odločitve o oddaji naročila z dne 6. 2. 2009 (torej ne očita nezakonitih ravnanj naročnika, katerih rezultat je bila ta odločitev), ampak izpodbija drugo odločitev o oddaji naročila z dne 14. 7. 2009 (torej nezakonita ravnanja naročnika, povezana s to odločitvijo). Na prvo odločitev o oddaji naročila z dne 6. 2. 2009 je bil vložen zahtevek za revizijo z dne 6. 3. 2009, o katerem je bilo odločeno s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-66/2009 dne 14. 5. 2009. Prvotni revizijski postopek je bil torej pravnomočno zaključen z navedenim sklepom Državne revizijske komisije. Na novo odločitev o oddaji naročila z dne 14. 7. 2009 je vlagatelj vložil nov zahtevek za revizijo z dne 27. 7. 2009, zato se lahko v novem revizijskem postopku izpodbijajo vsa ravnanja naročnika in se v zvezi s tem lahko odprejo nova vprašanja, ne glede na predhodne ugotovitve iz prejšnjega postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb. Potrebno je pritrditi pritožbenim zatrjevanjem vlagatelja, da konkretni revizijski postopek predstavlja nov spor in nov revizijski postopek, med sicer istima strankama v istem postopku oddaje javnega naročila, vendar ne gre za nadaljevanje prejšnjega revizijskega postopka, saj je bil le-ta pravnomočno zaključen z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-66/2009 z dne 14. 5. 2009.

Iz slednjih razlogov je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnik ni imel pravne podlage za zavrženje zahtevka za revizijo. Pri tem je neutemeljeno naročnikovo sklicevanje na določbo 6. odstavka 12. člena ZRPJN, saj slednja določba ureja povsem drugo situacijo, ko vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. V obravnavanem sporu namreč ne gre za primer, ko naj bi vlagatelj za kršitve vedel pred potekom roka za predložitev ponudb, pa jih je navajal po poteku roka za predložitev ponudb, saj sta bila oba zahtevka za revizijo vložena po poteku roka za predložitev ponudb (po odločitvi naročnika o oddaji naročila). Naročnik pa po oceni Državne revizijske komisije tudi ni imel podlage, da bi lahko analogno (oziroma ob upoštevanju načela hitrosti in ekonomičnosti postopka, kot je navajal naročnik v obrazložitvi sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo), uporabil prepoved iz 6. odstavka 12. člena ZRPJN tudi za konkretni primer.

Ob upoštevanju zgoraj ugotovljenega je Državna revizijska komisija kot neutemeljenega ocenila tudi argument naročnika, da je zahtevek za revizijo potrebno zavreči tudi iz razloga, ker naj bi vlagatelj eno od zatrjevanih kršitev v zahtevku za revizijo že navajal v prvem zahtevku za revizijo z dne 6. 3. 2009, o njej pa je Državna revizijska komisija že odločila v sklepu, št. 018-66/2009 z dne 14. 5. 2009. Slednje namreč iz že pojasnjenih razlogov namreč ne more predstavljati razloga za zavrženje celotnega zahtevka za revizijo. Pri tem se naročnik tudi ne more sklicevati na predlog novele ZRPJN, ki niti še ni bila sprejeta v Državnem zboru niti še ni bila uveljavljena kot predpis, ter zato ne more predstavljati pravne podlage za zavrženje zahtevka za revizijo v obravnavanem primeru. Neutemeljena pa so tudi sklicevanja naročnika na smiselno uporabo določbe 3. odstavka 189. člena in 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08). Določbe ZPP se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN sicer smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, vendar pa določbe ZPP, na katere se je skliceval naročnik v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo, ne urejajo situacije, ki je sporna med strankama tega postopka. Določba 3. odstavka 189. člena ZPP ureja primer t.i. "litispendence", ko se o istem zahtevku med istima strankama ne more začeti nova pravda, dokler teče pravda (takšen primer je tudi obravnavan v odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-102/2007-5, na katero se sklicuje naročnik). Kot je že bilo zgoraj ugotovljeno, se je namreč revizijski postopek, ki je bil začet na podlagi prvega zahtevka za revizijo z dne 6. 3. 2009, pravnomočno zaključil z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-66/2009 z dne 14. 5. 2009, torej že pred vložitvijo zahtevka za revizijo z dne 27. 7. 2007, zato niso podani pogoji za smiselno uporabo določbe 3. odstavka 189. člena ZPP. Določba 3. odstavka 189. člena ZPP torej ni relevantna zaradi procesne situacije, ki se glede na veljavni ZRPJN zgodi po ugoditvi zahtevku za revizijo in razveljavitvi naročnikove odločitve o oddaji naročila s strani Državne revizijske komisije, saj v primeru vložitve novega zahtevka za revizijo, ki se nanaša na odločitev naročnika v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, ne gre za isto pravdo (isti revizijski postopek). Določba 286. člena ZPP pa ureja prekluzijo dejstev in dokazov v posamezni isti pravdi, kar pa prav tako ni predmet spora v obravnavanem primeru, saj naročnik vlagatelju ni očital, da v istem revizijskem postopku ni pravočasno navajal dejstev oziroma predlagal dokazov, ampak, da v drugem revizijskem postopku ni pravočasno navajal dejstev, ker naj bi jih moral navajati že v prvem revizijskem postopku. Tudi v tem primeru ni podana situacija, ko bi šlo za isto pravdo (isti revizijski postopek). Zato vlagatelj glede zatrjevanih dejstev in predlaganih dokazov, ki so povezani z očitanimi kršitvami naročnika pri novi odločitvi naročnika o oddaji naročila z dne 14. 7. 2009, ne more biti prekludiran iz razloga, ker naj slednjih kršitev ne bi uveljavljal v prejšnjem revizijskem postopku, ki je bil začet na podlagi zahtevka za revizijo z dne 6. 3. 2009, zaradi kršitev naročnika v zvezi z njegovo odločitvijo o oddaji naročila z dne 6. 2. 2009. Državna revizijska komisija še poudarja, da določbe ZPP v obravnavanem primeru ne morejo biti upoštevne tudi iz razloga, saj ZRPJN kot specialni predpis v postopkih revizije javnih naročil v 1. odstavku 12. člena ZRPJN določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika ("Lex specialis (ZRPJN) derogat Lex generalis (ZPP)").

Ob upoštevanju zgoraj ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnik ni imel pravne podlage za zavrženje zahtevka za revizijo vlagatelja. Zato je pritožbi vlagatelja na podlagi 3. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, št. 402-11/09-343/Z, izdanega dne 24. 8. 2009.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z vloženo pritožbo. Državna revizijska komisija je ob upoštevanju 22. člena ZRPJN, ki povrnitev (vseh) stroškov, nastalih z revizijo, veže na odločitev o (ne)neutemeljenosti zahtevka za revizijo in ob smiselni uporabi 3. odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP-UPB3 (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v revizijskem postopku, odločila, da se odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15. 9. 2009

Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Odvetnik Borut Zajc, šestova ulica 2, Ljubljana
- CPM d.d. Maribor, Iztokova ulica 30, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran