018-192/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov in članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek-šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Ureditev ceste Rinaldo-Hrastnik, R1-221/1221 od km 6+460 do km 6+980" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 08. septembra 2009 soglasno

odločila:

Vlagateljev zahtevek za revizijo številka 306-65/2009-5, z dne 20. julija 2009, se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 08. aprila 2009 sprejel "SKLEP št. A-83/09 G o začetku postopka oddaje javnega naročila" za "Ureditev ceste Rinaldo-Hrastnik, R1-221/1221 od km 6+460 do km 6+980" (številka sklepa 43001-58/2009), obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, številka objave JN2809/2009, dne 08. aprila 2009 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 15. aprila 2009 (številka objave JN2957/2009).

Naročnik je dne 17. junija 2009 sprejel "ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA", številka 43001-58/2009 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da "na osnovi 2. alineje 79. člena" "razveljavlja sprejeto odločitev z dne 4.6.2009" "in sprejema novo odločitev, da se delo odda ponudniku" "AGM Nemec,d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško".

Po prejemu odločitve o oddaji naročila je ponudnik IBT PIN, d. o. o., Opekarna 28A, 1420 Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: ponudnik IBT PIN, d. o. o.) po svojem pooblaščencu priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo "ZAHTEVA za revizijo", z dne 29. junija 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo ponudnika IBT PIN, d. o. o.), o kateri je naročnik odločil s sklepom številka 43001-58/2009, izdanim dne 22. julija 2009. Z omenjenim sklepom je naročnik zahtevek za revizijo ponudnika IBT PIN, d. o. o., zavrgel (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo).

Po prejemu odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo ponudnika IBT PIN, d. o. o., je slednji priporočeno na pošto oddal pritožbo z dne 31. julija 2009, o kateri je Državna revizijska komisija odločila s sklepom številka 018-161/2009-5, izdanim dne 18. avgusta 2009.

Vlagatelj je dne 30. junija 2009, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel "PREDLOG ZA PODAJO ZAHTEVE ZA REVIZIJO na podlagi 9. čl. ZRPJN" ponudnika IBT PIN, d. o. o., z dne 29. junija 2009 ("Ev. št.: 146/09").

Naročnik je dne 21. julija 2009, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljev zahtevek za revizijo številka 306-65/2009-5, z dne 20. julija 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi in "da se ponovno izvede postopek oddaje javnega naročila." V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
- navaja, da je prejel predlog ponudnika IBT PIN, d. o. o., za podajo "zahteve za revizijo na podlagi 9. člena ZRPJN". Vlagatelj meni, da je eden od razlogov, zaradi katerih bi bil v posledici ravnanja naročnika lahko ogrožen javni interes, ta, da se partner, ki je skupaj s ponudnikom IBT PIN, d. o. o., v postopku oddaje javnega naročila oddal ponudbo, ne namerava pridružiti ponudniku IBT PIN, d. o. o., ter skupaj z njim vložiti zahtevka za revizijo. Vlagatelj zaključuje, da bo naročnik zahtevek za revizijo ponudnika IBT PIN, d. o. o., ker ga ni podala upravičena oseba, zavrgel, ponudniku IBT PIN, d. o. o., pa bo onemogočena možnost odločanja o vsebini njegovega zahtevka za revizijo. Vse doslej navedeno je tudi eden od razlogov, zaradi katerih vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo;
- meni, da je naročnik že s tem, ko je (ponudbo) ponudnika IBT PIN, d. o. o., izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, sladnjemu onemogočil sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in s tem omejil konkurenco;
- meni, da je naročnik v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) razširil pogoj ekonomske in finančne sposobnosti ponudnikov tudi na poravnane zapadle obveznosti do dobaviteljev, ki se ne tičejo javnega naročanja, ker naj bi imel ponudnik IBT PIN, d. o. o., poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev (in tudi do dobaviteljev blaga) v predhodnih postopkih javnega naročanja, pa naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti. Vlagatelj še dodaja, da širjenje pogojev preko določil zakona lahko pomeni diskriminacijo med ponudniki in vodi v nevarno prakso, ki bi izjemno omejila konkurenco med potencialnimi ponudniki na področju javnih naročil, s čimer bi bil nedvomno ogrožen javni interes. Dolžnost naročnika je, po zatrjevanju vlagatelja, da si kar se da razširi potencialni krog ponudnikov, saj lahko tako dobi ekonomsko ugodnejše ponudbe, s pretiranim izključevanjem ponudnikov pa tega ne more doseči.

Naročnik je dne 05. avgusta 2009 izdal sklep številka 43001-58/2009/29., s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik povzema dotedanji potek postopka oddaje zadevnega javnega naročila in vsebino vlagateljevega zahtevka za revizijo ter ugotavlja, da je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in s strani upravičene osebe. V nadaljevanju odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- ugotavlja, da je plačilna nedisciplina zelo velik problem, zlasti za manjše gospodarske subjekte, ki zaradi neplačanih storitev ali dobav s strani večjih firm lahko zelo hitro propadejo, kar bo dejansko zmanjšalo krog potencialnih ponudnikov in s tem tudi konkurenco na trgu;
- navaja, da se s finančno nedisciplino sooča tako rekoč vsakodnevno, ter zatrjuje, da ima interes v postopkih oddaje javnih naročil izbrati takšne ponudnike, ki izpolnjujejo obveznosti do podizvajalcev in dobaviteljev blaga;
- izpostavlja, da (sporni) pogoj v ničemer ne krši določb ZJN-2 niti ne omejuje konkurence, ravno plačilna disciplina pa zagotavlja zdravo konkurenco med ponudniki, za kar bi se moral vlagatelj pri uveljavljanju upravičenja, ki mu ga daje drugi odstavek 9. člena ZRPJN, v prvi vrsti zavzemati;
- navaja, da se je pri izbiri najugodnejše ponudbe zgolj držal pravil poslovanja, ki jih je zapisal v razpisni dokumentaciji.

Odločitev o zahtevku za revizijo je bila vlagatelju, kakor to izhaja iz naročnikove štampiljke na njej, odpremljena elektronsko in sicer dne 06. avgusta 2009, dne 10. avgusta 2009 pa je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo "SPOROČILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO" številka 306-65/2009 - 9, z dne 10. avgusta 2009, s katero je naročniku sporočil, da vztraja pri zahtevku za revizijo in želi, da se postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom številka 43001-58/2009, izdanim dne 24. avgusta 2009, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da v skladu z določili ZRPJN lahko pravno varstvo v postopku revizije postopkov oddaje javnih naročil ponudniki uveljavljajo le v varstvo svojih pravic in interesov, medtem ko lahko pravno varstvo v javnem interesu uveljavljajo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance, ali urad, pristojen za varstvo konkurence. V primeru, če je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes, torej lahko zahtevek za revizijo (kot aktivno legitimirana oseba) vloži tudi urad, pristojen za varstvo konkurence, in sicer kadarkoli med potekom postopka, vendar najkasneje do dokončnosti odločitve o dodelitvi javnega naročila oziroma priznanju sposobnosti (drugi odstavek 9. člena ZRPJN).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija najprej ugotavljala, ali je bil oziroma ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, ogrožen javni interes.

Ob vpogledu v naročnikovo razpisno dokumentacijo oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej od ponudnikov zahteval, da morajo zagotoviti izpolnitev vseh pogojev za priznanje sposobnosti, med drugim tudi izpolnitev pogoja, ki se glasi: "Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi ima poravnane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga in podizvajalcev" (točka "3.1.2.3" razpisne dokumentacije). Kot dokazilo za izpolnjevanje omenjenega pogoja je naročnik predvidel izjavo "o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev", skladno s predlogo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je omenjena zahteva razpisne dokumentacije jasna (gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, mora imeti poravnane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga in podizvajalcev, ne pa zgolj zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja), razlage omenjene določbe pa (v nasprotju s stališčem vlagatelja, ki meni, da "v konkretnem primeru"â?? â??"zahteve naročnika, podane pod točko 3.1.2.3. Navodil za pripravo ponudb, ni mogoče razumeti drugače, kot da mora imeti ponudnik poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev (in dobaviteljev blaga) nastale v predhodnih postopkih javnega naročanja") niso potrebne.

Iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2 izhaja, da mora ponudnik v (svoji) ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz omenjene določbe po vsebini izhaja zahteva po tem, da
- mora imeti posamezni ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja,
- mora opisano stanje, ki se navaja v prejšnji alineji tega odstavka, izkazati in sicer v obliki predložitve izjave.
Državna revizijska komisija ocenjuje, da omenjena določba ZJN-2 izraža tudi javni interes, ki se kaže v tem, da ponudniki vse svoje obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja plačujejo v rokih njihovih zapadlosti. Zamude pri plačilih (v trgovinskih poslih) namreč zavirajo razvoj gospodarskih subjektov in so lahko celo vzrok insolventnosti sicer zdravih gospodarskih subjektov, zlasti še majhnih in srednje velikih. Brez dvoma je tako eden od temeljnih namenov izpostavljene določbe v tem, da bi ponudniki svoje podizvajalce za delo oziroma storitve, ki so ga oziroma ki so jih opravili korektno, kvalitetno in v skladu s pogodbenimi obveznostmi, plačevali ob njihovi zapadlosti, s čimer bi se (kar se da) preprečevala stanja, ko bi bil nad posameznim gospodarskim subjektom (prav) zaradi neplačil ponudnikov, za katere so opravili podizvajalska dela oziroma storitve, začet postopek zaradi insolventnosti (na primer: neplačane zapadle obveznosti ponudnika do podizvajalca v predhodnih postopkih javnega naročanja so bile ključne in v vzročni zvezi z začetkom stečajnega postopka nad podizvajalcem).

Zamude pri plačilih povzročajo gospodarskim subjektom finančne težave in zmanjšujejo njihovo konkurenčnost, kar je v času (sedanje) finančno-gospodarske krize še posebej poudarjeno. Ker je potencialni ponudnik v postopkih javnega naročanja lahko (praktično) vsak gospodarski subjekt (oseba, ki na trgu ponuja bodisi izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve), je (poudarjen) javni interes še zlasti v tem, da ima (vsak) ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev ne le v predhodnih postopkih javnega naročanja, temveč v vseh (trgovinskih) poslih. Takšen zaključek (na nivoju Evropske unije) podpira tudi DIREKTIVA številka 2000/35/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, z dne 29. junija 2000, o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (Uradni list Evropske unije, številka L 200, z dne 08. avgusta 2000; v nadaljnjem besedilu: Direktiva številka 2000/35/ES), iz katere med drugim izhaja, da
- je Evropska komisija objavila načrt ukrepanja za enotni trg, v katerem je poudarila, da zamuda pri plačilih predstavlja vedno resnejšo oviro za uspeh enotnega trga (5. uvodna izjava),
- so zaradi predolgih rokov in zamud pri plačilih gospodarski subjekti, zlasti mali in srednje veliki, administrativno in finančno zelo obremenjeni, omenjeni problemi pa so poglavitni vzrok plačilne nesposobnosti, ki ogroža preživetje gospodarskih subjektov (podjetij). Posledica je izguba številnih delovnih mest (7. uvodna izjava).

Evropska komisija je, zavedajoč se izpostavljene problematike, tako dne 08. aprila 2009 objavila predlog nove Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (COM(2009) 126/F), ki naj bi nadomestila Direktivo številka 2000/35/ES. Evropska komisija je pri tem upoštevala pomembnost manjših in srednjih gospodarskih subjektov za konkurenčnost Evropske unije, ter izpostavila, da je efektiven dostop do kapitala eden večjih izzivov za majhne in srednje gospodarske subjekte.

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni izkazal, da je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika, ki ga izpostavlja v zahtevku za revizijo (ko je za priznanje sposobnosti zahteval izpolnitev pogoja, ki se glasi: "Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi ima poravnane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga in podizvajalcev" - točka "3.1.2.3" razpisne dokumentacije), ogrožen javni interes. (Poudarjen) javni interes Republike Slovenije (širše pa tudi Evropske unije) je namreč še zlasti oziroma prav v tem, da imajo ponudniki plačane vse zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga in podizvajalcev, ne le v predhodnih postopkih javnega naročanja, temveč v vseh (trgovinskih) poslih. Ravno to namreč (posledično) vodi k odpiranju konkurence gospodarskih subjektov, saj se, v nasprotju z omenjenim, v posledici neplačil oziroma zamud pri plačilih v (trgovinskih) poslih, vključno s posli na področju javnega naročanja, konkurenca zmanjšuje. Slednje nenazadnje v svojih dokumentih ugotavlja tudi Evropska komisija. V mejah vsebine dosedanje obrazložitve te odločitve gre torej smiselno pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da plačilna nedisciplina "predstavlja zelo velik problem zlasti za manjše gospodarske subjekte, ki zaradi neplačanih storitev ali dobav s strani večjih firm lahko zelo hitro tudi propadejo, kar pa bo dejansko zmanjšalo krog potencialnih ponudnikov in s tem tudi konkurenco na trgu" (1. stavek drugega odstavka na strani 5).

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da je eden od razlogov, zaradi katerih bi bil v posledici ravnanja naročnika lahko ogrožen javni interes (in zaradi katerega vlaga zahtevek za revizijo), tudi ta, da se partner, ki je skupaj s ponudnikom IBT PIN, d. o. o., v postopku oddaje zadevnega javnega naročila oddal ponudbo, ne namerava pridružiti ponudniku IBT PIN, d. o. o., ter skupaj z njim vložiti zahtevka za revizijo. Vlagatelj zaključuje, da bo naročnik zahtevek za revizijo ponudnika IBT PIN, d. o. o., ker ga ni podala upravičena oseba, zavrgel, ponudniku IBT PIN, d. o. o., pa bo onemogočena možnost odločanja o vsebini njegovega zahtevka za revizijo.

V primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so predložile skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo (kot aktivno legitimirana oseba) vložijo le vse osebe skupaj (kogentna določba tretjega odstavka 9. člena ZRPJN), če je zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ne izkaže (drugi odstavek 13. člena ZRPJN) oziroma ne more izkazati (prva alineja prvega odstavka 23. člena ZRPJN) aktivne legitimacije, pa se ta zavrže s sklepom. Oseba, ki vloži zahtevek za revizijo (z izjemo organov, ki so našteti v drugem odstavku 9. člena ZRPJN), z vložitvijo zahtevka za revizijo uveljavlja varstvo svojih pravic in interesov, zasleduje in varuje (ščiti) svoj zasebni interes (za dodelitev naročila). Navedeno tako inter alia izhaja vsaj iz 1. člena, prvega odstavka 3. člena in prvega odstavka 4. člena ZRPJN, ki govorijo o "pravnem varstvu ponudnikov v postopkih javnega naročanja".

Dejstvo je sicer, da gre v primeru, ko vložijo zahtevek za revizijo organi iz drugega odstavka 9. člena ZRPJN (če je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes), posredno neizogibno tudi za varovanje zasebnega interesa, a je slednji v primerjavi z javnim interesom zanemarljiv (javni interes pa prevladujoč). Ob upoštevanju konkretnih okoliščin zadevnega primera pa gre ugotoviti, da vlagatelj tudi v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni izkazal, da je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika, ki ga (sicer) zgolj predvideva (vlagatelj navaja, da "je mogoče upravičeno sklepati, da bo naročnik po preteku roka za dopolnitev zahtevka za revizijo le-tega zavrgel"), ogrožen javni interes. Dejstvo je namreč, da sta v postopku oddaje zadevnega javnega naročila "Ureditev ceste Rinaldo-Hrastnik, R1-221/1221 od km 6+460 do km 6+980" oddala skupno ponudbo "Podjetje za urejanje hudournikov d.d., Hajdrihova 28, 1000 Ljubljana" (kot vodilni partner) in ponudnik IBT PIN, d. o. o. (kot partner), zahtevka za revizijo pa kljub temu nista vložila skupaj. V zasebnem interesu vsakega ponudnika, ki je v postopku oddaje javnega naročila predložil skupno ponudbo, je tako, da dosledno sledi (kogentni) določbi tretjega odstavka 9. člena ZRPJN, v javnem interesu pa je, da naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) v posledici, katera doleti ponudnika, ki je v postopku oddaje javnega naročila predložil skupno ponudbo, glede vložitve zahtevka za revizijo pa ni dosledno sledil (kogentni) določbi tretjega odstavka 9. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo (ker ga ni vložila upravičena oseba) zavrže s sklepom. Odločitev, da "se ponudnik Podjetje za urejanje hudournikov d.d. ne namerava pridružiti družbi IBT PIN d.o.o. in skupaj z njo vložiti zahtevka za revizijo" izvira iz povsem zasebne sfere ene od oseb, ki je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (kot vodilni partner) predložila skupno ponudbo (s partnerjem), prav tako pa se odraža v obliki zasebnega interesa.

V povezavi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnik že s tem, ko je (ponudbo) ponudnika IBT PIN, d. o. o., izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, slednjemu onemogočil sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in s tem omejil konkurenco, Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila (po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2) mora izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, pa četudi bi, kot zatrjuje vlagatelj, naročnik "s tem omejil konkurenco".

Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla, saj vlagatelj v njem ni izkazal, da je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika, ki ga izpostavlja v zahtevku za revizijo (ko je za priznanje sposobnosti zahteval izpolnitev pogoja, ki se glasi: "Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi ima poravnane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga in podizvajalcev" - točka "3.1.2.3" razpisne dokumentacije), ogrožen javni interes.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 08. septembra 2009


Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije


































Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- AGM NEMEC, d. o. o., Sedraž 3, 3270 Laško
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran