018-181/2009 OBČINA MORAVSKE TOPLICE

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov kot predsednice senata in članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič in člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na spodnjem povodju reke Mure - Dolinska kanalizacija - kanalizacija Moravske Toplice", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu: 1. PODJETJE ZA GOZDNE GRADNJE IN HORTIKULTURO, d.o.o., Kosarjeva 4, Maribor, 2. NIGRAD, javno komunalno podjetje, d.d., Zagrebška 30, Maribor, 3. AVTOPREVOZNIšTVO IN GRADBENA MEHANIZACIJA Zmago Zemljak, s.p., Kidričeva 26, Ljutomer, ki jih po pooblastilu zastopa Odvetnik Marko Rogl, Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 3, Moravske Toplice (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 2. 9. 2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 24. 7. 2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23. 4. 2009 sprejel Sklep o začetku postopka za izvedbo javnega naročila "Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na spodnjem povodju reke Mure - Dolinska kanalizacija - kanalizacija Moravske Toplice". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 15. 5. 2009 pod št. objave JN3813/2009.

Naročnik je dne 6. 7. 2009, pod št. 354-00005/2009 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika SGP POMGRAD, d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 7. 2009 naročniku podal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Naročnik je dne 13. 7. 2009, pod št. 354-00005/2009 izdal Odgovor na poziv za izdajo dodatne obrazložitve.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 7. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je primarno predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila, s katero je naročnik oddal javno naročilo izbranemu ponudniku in izdajo sklepa o izbiri vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, podrejeno pa celotno razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj je zatrjeval, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno izločil kot neprimerno. Vlagatelj ni v ničemer spremenil ponudbenega predračuna, edina administrativna pomota, ki se je vlagatelju pripetila, je bila v tem, da je vlagatelj v predračunu v postavkah 2.5.3 (preskus tesnosti cevovoda), 2.5.5 (naprava geodetskega posnetka) in 2.5.6 (naprava tehnične dokumentacije) navedel količino (dolžino) iz prvotnega predračuna pred popravkom predračuna in tako namesto 1.399,70 m navedel dolžino 1.454,71 m. Vlagatelj s tem ni spremenil ali kako drugače predrugačil ponudbenega predračuna, temveč je zgolj napačno prepisal količino pri treh postavkah. Kolikor bi naročnik ravnal zakonito in gospodarno, bi lahko navedeno napako sam popravil, saj je bila v predračunu navedena cena za enoto 1 m. Naročnik bi tako moral zgolj vzeti količine pri teh treh postavkah, kot jih je spremenil v popravku in jih zmnožiti s ponujenimi cenami na enoto in bi dobil ustrezno ceno. Gre torej za primer, ko bi naročnik skladno s 1. odstavkom 78. člena ZJN-2 zlahka sam preveril dejstvo pravilne vrednosti obravnavanih treh postavk. Kolikor pa tega ni hotel storiti, pa bi moral vlagatelja pozvati na odpravo napake oziroma dopolnitev ponudbe skladno s 1. odstavkom 78. člena ZJN-2. Zaradi poprave napake se namreč ne bi v ničemer spremenil vrstni red ponudb, temveč bi se ponudbena cena ob upoštevanju manjših količin v obravnavanih treh postavkah zmanjšala, ponudba vlagatelja pa je že tako bila najcenejša. Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi temeljna načela javnega naročanja, tako bi ga morala voditi predvsem gospodarnost, ravnati pa bi moral transparentno in enakopravno med ponudniki. Naročnik je v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel, da naj bi bila ponudba vlagatelja variantna ponudba, zato je vlagatelj naročnika v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila pozval, da mu pojasni, na podlagi česa je štel ponudbo vlagatelja za variantno ponudbo. Vendar naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila slednjega ni v ničemer pojasnil, ampak je spremenil razlog, zaradi katerega je ponudbo vlagatelja izločil in navedel, da naj bi vlagatelj sam popravljal količine v veljavnem ponudbenem predračunu ter se skliceval na točko 7.5 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Po mnenju vlagatelja njegova ponudba ni variantna ponudba v smislu 38. člena ZJN-2, saj je vlagatelj zgolj napačno prepisal količine v treh postavkah, oziroma je upošteval prvotno navedene količine pred popravkom predračuna, njegova ponudba pa v ničemer kot celota ne odstopa od predmeta ali načina izvedbe javnega naročila in ne gre za neko novo idejo ali novo tehnično rešitev, kar pravna teorija in praksa navajata kot temeljna elementa variantne ponudbe. Že iz tega razloga je potrebno razveljaviti odločitev naročnika o oddaji naročila, saj ponudba vlagatelja ni variantna. Ravnanje naročnika, da je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel povsem drug razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, je po mnenju vlagatelja prav tako nezakonito. Tudi sicer razlog, ki ga je naročnik navedel v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, ne drži, saj vlagatelj ni sam popravljal količin in ni spreminjal ponudbenega predračuna, ampak zagrešil zgolj administrativno napako. Naročnik je v točki 7.5 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe povzel določbo 1. odstavka 78. člena ZJN-2 in izrecno navedel, da nebistvena pomanjkljivost ponudbe ne pomeni niti njene formalne nepopolnosti ter da ima vsaka nepopolnost ponudbe v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev, za posledico ugotovitev komisije, da gre za formalno nepopolnost ponudbe. V točki 27.7 Navodil ponudnikom pa je naročnik navedel, kdaj je ponudba neprimerna in vlagateljeve ponudbe nikakor ni mogoče označiti kot neprimerne, saj ponudba vlagatelja izpolnjuje pogoje, vezane na vsebino predmeta naročila in v celoti izpolnjuje naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je s sklepom, št. 354-00005/2009, izdanim dne 10. 8. 2009, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi sklepa je navedel, da je v odločitvi o oddaji naročila jasno navedel razloge, zaradi katerih je ponudba vlagatelja neprimerna, navedel pa je tudi pravno podlago za takšno odločitev. Naročnik skladno s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 neprimerne ponudbe ne sme vrednotiti po merilih za ocenjevanje, pač pa jo je dolžan izločiti iz postopka. Neutemeljene so trditve vlagatelja, da bi bilo od gospodarnega naročnika pričakovati, da bo vlagatelja pozval na odpravo napake oziroma na dopolnitev ponudbe, saj bi bilo takšno ravnanje naročnika nezakonito, saj ni mogoče pozivati k dopolnjevanju ponudbe ponudnika, katerega ponudba je neprimerna, vlagatelj pa bi z dopolnitvijo ponudbe tudi nedopustno spremenil svojo ponudbo. Ponudba vlagatelja pa je neprimerna zato, ker slednji pri ponudbenem predračunu ni upošteval pravočasno objavljenega Popravka javnega naročila na Portalu javnih naročil z dne 3. 6. 2009, ki je vseboval popravek predračuna. Naročnik je v točki 9.2 Podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da vsaka sprememba ali dopolnitev postane del razpisne dokumentacije. Vlagatelj tako ni oddal ponudbe po parametrih iz razpisne dokumentacije, pač pa je, kot tudi sam priznava v zahtevku za revizijo, v predračunu v postavkah 2.5.3, 2.5.5 in 2.5.6 navedel količino (dolžino) iz prvotnega predračuna pred popravkom. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni dovolil nobenega poseganja v parametre razpisne dokumentacije. V ponudbenem popisu je bilo potrebno v ustrezna prazna mesta vpisati samo ceno po enoti mere. Naročnik je v razpisni dokumentaciji posebej navedel, da se ponudba izloči, če je narejena kakršnakoli sprememba, dodatek ali izbris v razpisni dokumentaciji, ki ni specificiran v dodatku, ki ga objavi naročnik ali svetovalni inženir v imenu naročnika (točka 7.5 Poglavja 1), ter da ponudnik lahko predloži ponudbo samo za razpisano varianto ponudbe, drugih variant pa naročnik ne bo upošteval (točka 18.1 Poglavja 1), kar je tudi skladno z 2. odstavkom 38. člena ZJN-2. Vlagatelj je kršil točko 7.5 razpisne dokumentacije in posledično s tem izdelal tudi variantno ponudbo, ki ni skladna s točko 18.1 razpisne dokumentacije. Ker ponudba vlagatelja ni bila v celoti pripravljena skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, je njegova ponudba neprimerna. Sicer pa skladno s pravilom iz 1. odstavka 78. člena ZJN-2 v ponudbi ni mogoče sanirati vsebinskih odstopanj, saj 78. člen daje podlago le za odpravo formalnih, ne pa tudi vsebinskih pomanjkljivosti. V ponudbi vlagatelja tudi ne gre za računsko napako, saj napaka ni nastala pri računski operaciji. Naročnik pa sam nikakor ne bi smel spreminjati ponudbe vlagatelja in popravljati napake v ponudbah, saj lahko v ponudbo posega zgolj ponudnik do roka za oddajo ponudb, po tem roku pa le, če gre za formalno nepopolnost ponudbe pod pogoji iz 78. člena ZJN-2.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 8. 2009 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je vlagatelj povzel navedbe iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 17. 8. 2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila in dokumentacijo o revizijskem postopku, vodenem pri naročniku.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po postopku s pogajanji po predhodni objavi, v katerem je prejel tri pravočasne ponudbe, od katerih je kot popolno ocenil le ponudbo izbranega ponudnika, medtem, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot neprimerno, kar vse izhaja iz Poročila o ocenjevanju ponudb z dne 23. 6. 2009. Naročnik je po izvedenih pogajanjih kot najugodnejšo po merilu najnižja cena izbral ponudbo izbranega ponudnika, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 6. 7. 2009. Iz spisovne dokumentacije dalje tudi izhaja, da je vlagatelj podal najcenejšo ponudbo v višini 962.577,56 EUR (brez DDV), medtem, ko je ponudba izbranega ponudnika pred pogajanji znašala v višini 1.095.344,47 EUR (brez DDV), po izvedenih pogajanjih pa z 10% popustom v višini 985.810,02 EUR (brez DDV).

Med strankama je dalje nesporno, kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom na spletno stran portala javnih naročil, da je naročnik predmetno javno naročil objavil na portalu javnih naročil dne 15. 5. 2009, pod št. objave JN3813/2009, rok za predložitev ponudb pa je bil do dne 15. 6. 2009. V slednji objavi je naročnik navedel tudi povezavo do spletne strani, na kateri je bila dostopna razpisna dokumentacija. V okviru le-te je bil objavljen tudi obrazec "Poglavje 4 Ponudbeni predračun", ki je na strani 223-14 in 223-15 pri postavkah 2.5.3 (Preskus tesnosti cevovoda), 2.5.5 (Naprava geodetskega posnetka) in 2.5.6 (Naprava tehnične dokumentacije) navajal količino 1.454,71 m1. Naročnik je še pred rokom za predložitev ponudb na portalu javnih naročil objavil Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, in sicer dne 27. 5. 2009, pod št. objave JN4161/2009 in dne 3. 6. 2009, pod št. objave JN4369/2009. Državna revizijska komisija je z vpogledom v zadnjo objavo z dne 3. 6. 2009, pod št. objave JN4369/2009 ugotovila, da je naročnik v objavi spremenil obrazec "Poglavje 4 Ponudbeni predračun" in navedel povezavo do spletne strani, kjer se je nahajal popravljen obrazec ponudbenega predračuna, in sicer od strani 223-1 do 223-47, stran 224-1 in strani od 227-1 do 227-3. Naročnik je na strani 223-29 pri postavkah 2.5.3 (Preskus tesnosti cevovoda), 2.5.5 (Naprava geodetskega posnetka) in 2.5.6 (Naprava tehnične dokumentacije) spremenil količino, ki je po novem znašala 1.399,70 m1.

Državna revizijska komisija je dalje ugotovila, da vlagatelj ne nasprotuje naročnikovi ugotovitvi v odločitvi o oddaji naročila z dne 6. 7. 2009, da je vlagatelj v ponudbi z dne 12. 6. 2009 predložil obrazec 4.2 Ponudbeni predračun, ki ni skladen s popravkom ponudbenega predračuna, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil dne 3. 6. 2009, pod št. objave JN4369/2009. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo sam navajal, da je v ponudbenem predračunu v postavkah 2.5.3 (Preskus tesnosti cevovoda), 2.5.5 (Naprava geodetskega posnetka) in 2.5.6 (Naprava tehnične dokumentacije) navedel količino iz prvotnega predračuna pred popravkom in namesto količine 1.399,70 m1 navedel količino 1.454,71 m.

Med strankama pa je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) s tem, ko je ponudbo vlagatelja zaradi zgoraj (nesporno) ugotovljenih napačnih količin postavk v ponudbenem predračunu izločil iz postopka. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da so neutemeljeni vlagateljevi revizijski očitki, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 13. 7. 2009 navedel drug razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, kot ga je navedel v odločitvi o oddaji naročila z dne 6. 7. 2009. Naročnik je namreč v obeh dokumentih navajal isti dejanski razlog, t.j., da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil popravljenega ponudbenega predračuna, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil dne 3. 6. 2009, pod št. objave JN4369/2009. V dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 13. 7. 2009 je naročnik zgolj dodatno obrazložil slednje dejstvo, oziroma pravno argumentiral, zakaj je bila slednja vlagateljeva "napaka" razlog za izločitev njegove ponudbe. Tako je naročnik v odločitvi o oddaji naročila z dne 6. 7. 2009 navedel, da je bila ponudba vlagatelja zaradi slednjega dejstva neprimerna in hkrati tudi variantna ponudba, katere naročnik v razpisni dokumentaciji ni dopustil. V dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 13. 7. 2009 pa je naročnik dodatno navedel, da je ponudnik sam ugotovil, da je prišlo do razlike v treh postavkah ponudbenega predračuna, do tega pa je prišlo, kot ponudnik sam navaja, zaradi spregledanega popravka v javnem naročilu. Dalje je še navajal, da iz celotnega ponudbenega predračuna izhaja, da je ponudnik sam popravljal količine v veljavnem objavljenem ponudbenem predračunu in ne gre za računsko napako, temveč za spreminjanje količine v ponudbenem predračunu in posledično za spremembo ponudbenega predračuna in razpisne dokumentacije. Skladno s točko 7.5 Podpoglavja 1.1 (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) pa je moral naročnik ponudbo, v kateri je narejena kakršnakoli sprememba, dodatek ali izbris v razpisni dokumentaciji, ki ni specificiran v dodatku, ki ga objavi naročnik ali svetovalni inženir v imenu naročnika, izločiti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila, ali med strankama nesporno ugotovljeno dejstvo, da je vlagatelj v ponudbenem predračunu v postavkah 2.5.3 (Preskus tesnosti cevovoda), 2.5.5 (Naprava geodetskega posnetka) in 2.5.6 (Naprava tehnične dokumentacije) namesto količine iz popravka predračuna 1.399,70 m1 navedel količino iz prvotnega predračuna 1.454,71 m, v obravnavanem primeru predstavlja zakonit in utemeljen razlog za izločitev ponudbe vlagatelja.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo obravnavanega javnega naročila ugotovila, da je naročnik v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije v točki 7.5 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) navedel: "Ponudba se izloči, če je narejena kakršnakoli sprememba, dodatek ali izbris v razpisni dokumentaciji, ki ni specificiran v dodatku, ki ga objavi naročnik ali svetovalni inženir v imenu naročnika." V točki 7.3 pa je zapisal: "Ponudniki sami prevzemajo odgovornost, da razpisno dokumentacijo proučijo z ustrezno pazljivostjo, vključno z načrti, ki so na vpogled, in morebitnimi dodatki k razpisni dokumentaciji, ki jih naročnik izda v roku, predvidenem za pripravo ponudb."

Ker je vlagatelj v ponudbenem predračunu v postavkah 2.5.3 (Preskus tesnosti cevovoda), 2.5.5 (Naprava geodetskega posnetka) in 2.5.6 (Naprava tehnične dokumentacije) namesto količine iz popravka predračuna 1.399,70 m1 navedel količino iz prvotnega predračuna 1.454,71 m, je po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj za takšno ravnanje nedvomno sam odgovoren, saj ni proučil razpisne dokumentacije z ustrezno skrbnostjo in pazljivostjo, kljub izrecnemu opozorilu naročnika v točki 7.3 navodil. Že iz tega razloga bi bilo vlagatelju mogoče očitati, da je z napačnimi količinami dejansko opravil nedopustni poseg (spremembo) v razpisno dokumentacijo, zaradi česar bi ga naročnik skladno s točko 7.5 navodil lahko izločil.

Dalje je potrebno pritrditi naročnikovi argumentaciji, da je ponudbo vlagatelja zaradi zgoraj ugotovljene "napake" mogoče oceniti kot neprimerno in jo je moral naročnik iz tega razloga izločiti. Neprimerna ponudba je skladno z 20. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Ker je vlagatelj ponudil ponudbeni predračun s popisom del v drugačnih količinah, kot jih je zahteval naročnik, po oceni Državne revizijske komisije ni izpolnil pogojev (zahtev), ki so bile vezane na vsebino predmeta obravnavanega javnega naročila. Količine posameznih del iz ponudbenega predračuna, ki jih je naročnik vnaprej predvidel in zapisal, so namreč predstavljale pogoj, ki je bil vezan na vsebino predmeta javnega naročila. Ker je neprimerna ponudba hkrati tudi nepopolna ponudba skladno s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2, je takšno ponudbo naročnik skladno s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 dolžan izločiti.

Na podlagi ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da naročniku s tem, ko je ponudbo vlagatelja zaradi zgoraj ugotovljenih nedopustnih sprememb izločil iz nadaljnjega postopka, ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-2, zaradi česar je potrebno s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrniti. Ob tem Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača tudi revizijske očitke vlagatelja, da bi naročnik moral sam popraviti vlagateljevo "napako", oziroma vlagatelja pozvati na dopolnitev ponudbe skladno z 78. členom ZJN-2. Takšno ravnanje naročnika bi namreč bilo v nasprotju z 78. členom ZJN-2, saj bi po oceni Državne revizijske komisije takšna dovolitev spremembe količin ponudbenega predračuna lahko predstavljala nedopustno dopolnjevanje ponudbe v okviru tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Ob upoštevanju vsega ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z zakonom s tem, ko je ponudbo vlagatelja izločil iz postopka obravnavanega javnega naročila, zaradi česar je zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 2. 9. 2009



Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 3, Moravske Toplice
- Odvetnik Marko Rogl, Dalmatinova 2, Ljubljana
- SGP POMGRAD, d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran