018-184/2009 Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov in članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Krožno križišče Dobrteša vas" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt KRAJNC VNG, VISOKE, NIZKE GRADNJE IN TRANSPORT, IGOR KRAJNC, s. p., Cesta Žalskega tabora 21, 3310 Žalec (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj, pa tudi ponudnik KRAJNC VNG), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 28. avgusta 2009 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 16. julija 2009 se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11. maja 2009 sprejel "SKLEP št. A-126/09 G o začetku postopka javnega naročila" "Krožno križišče Dobrteša vas", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 12. maja 2009 in sicer pod številko objave JN3692/2009 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je dne 06. julija 2009 izdal "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 43001-171/2009 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), ki jo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 08. julija 2009.

Naročnik je, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, dne 09. julija 2009 prejel vlagateljev "Zahtevek za vpogled v ponudbeno dokumentacijo", vpogled v ponudbo ponudnika AGM NEMEC, d. o. o., Sedraž 3, 3270 Laško (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša) pa je vlagatelj opravil dne 13. julija 2009.

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 16. julija 2009 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 16. julija 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na njem, prejel dan kasneje. Vlagatelj v njem predlaga, da
a) naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, izbrana ponudba pa (naj) se zaradi neizpolnjevanja pogojev iz razpisne dokumentacije zavrne kot nepopolna,
b) mu naročnik povrne priglašene "stroške z revizijo".

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj ugotavlja, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, obenem pa dodaja, da je pri vpogledu v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ugotovil, da "ponudba izbranega ponudnika ni popolna", saj naj bi referenca za referenčni objekt "Modernizacija regionalne ceste R2-424/1166 Sevnica - Planina, km 16,600 - 17,120" ne bila ustrezna (zahtevam razpisne dokumentacije). Vlagatelj meni, da omenjeni referenčni objekt ne zajema istovrstnih del v primerljivih količinah, prav tako pa naj bi bila referenca potrjena pred komisijskim zapisnikom pregleda in prevzema izvedenih del, čeprav se potrjena referenca pred komi-sijskim pregledom in zapisnikom komisijskega pregleda ne more izdajati (zato ni veljavna).

Naročnik je vlagatelja s "Pozivom na plačilo takse" številka 43001-171/2009, z dne 21. julija 2009, pozval na predložitev potrdila o plačilu takse. Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 22. julija 2009, dan kasneje pa je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel navedbo potrdila o plačilu takse.

Naročnik je dne 31. julija 2009 izdal sklep številka 43001-171/2009, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, kot neutemeljeno pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik povzema dotedanji potek postopka oddaje in revizije oddaje zadevnega javnega naročila, v njenem nadaljevanju pa ugotavlja, da je bil v konkretnem primeru navedeni opis ustrezen istovrstnosti posla. Naročnik še dodaja, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, predložil (referenčna potrdila za) osem referenčnih objektov, pa čeprav je naročnik pogojeval, da gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, v zadnjih petih letih pred objavo zadevnega javnega naročila izvede najmanj en istovrstni posel, kot ga prevzema v ponudbi. Naročnik zato meni, da vlagatelj v postopku revizije tudi nima aktivne legitimacije.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 04. avgusta 2009, dne 06. avgusta 2009 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno s povratnico na pošto oddal "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA ZA REVIZIJO JAVNEGA NAROČILA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 06. avgusta 2009, s katerim je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

Naročnik je s spremnim dopisom "Odstop dokumentacije o javnem naročilu Državni revizijski komisiji" številka 43001-171/2009, izdanim dne 18. avgusta 2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela isti dan, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. členom in 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, v zadevnem postopku odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da
- je naročnik v točki 2.6.2 razpisne dokumentacije na strani 4, poimenovani "Skupna ponudba", določil, da je skupna tista "ponudba, v kateri enakopravno nastopa več gospodarskih subjektov (v nadaljevanju: partnerjev). V razmerju do naročnika partnerji neomejeno solidarno odgovarjajo za izvedbo celotnega naročila. V ponudbi mora biti navedeno, kdo so partnerji, kdo je vodilni, ki jih zastopa ter kateri posel in za kakšno ceno vsak prevzema."
- ZRPJN v tretjem odstavku 9. člena določa, da v primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so ali nameravajo predložiti skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj.

Ob vpogledu v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik prejel pet (pravočasnih) ponudb, med katerimi je tudi ponudba, ki sta jo predložila ponudnik KRAJNC VNG, VISOKE, NIZKE GRADNJE IN TRANSPORT, IGOR KRAJNC, s. p., Cesta Žalskega tabora 21, 3310 Žalec, ter ponudnik CM Celje, d. d., Lava 42, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu: ponudnik CM Celje). Kljub temu, da že iz prve strani omenjene ponudbe izhaja zapis "SKUPNA PONUDBA", "KRAJNC VNG Igor Krajnc s.p. - VODILNI PARTNER" in "CM Celje, d.d. - PARTNER", je Državna revizijska komisija ugotovila, da je smiselno povsem enak zaključek, to je, da gre za skupno ponudbo, napraviti tudi na podlagi pregleda vsebine same ponudbe. Tako na primer že iz dokumenta "S P O R A Z U M o enotnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe in o skupni izvedbi naročila za:" "KROŽNO KRIŽIšČE DOBRTEšA VAS", ki sta ga dne 10. junija 2009 podpisala navedena (skupna) ponudnika, inter alia izhaja, da
- podpisnika "s podpisom tega sporazuma prevzemata posamično in skupno neomejeno solidarno ter nerazdelno odgovornost za izdelavo skupne Ponudbe in v primeru uspešne Ponudbe ter sklenitve Pogodbe",
- ne glede na "udeležbo posameznega podpisnika pri izvedbi pogodbenih Del, v primeru pridobitve Dela podpisnika prevzemata skupno in posamično neomejeno solidarno odgovornost"
- bo "Pogodba o izvedbi del"â?? â??"sklenjena tako, da bo pravno skupno in posamično neomejeno solidarno obvezovala oba podpisnika."

Smiselno povsem enak zaključek, to je, da sta ponudnik KRAJNC VNG ter ponudnik CM Celje v postopku oddaje zadevnega javnega naročila oddala skupno ponudbo, izhaja tudi iz nekaterih naročnikovih dokumentov, na primer "ZAPISNIKA O JAVNEM ODPIRANJU PONUDB" številka 43001-171/2009, z dne 10. junija 2009 (v nadaljnjem besedilu: zapisnik o odpiranju ponudb) in "POROČILA O ODDAJI NAROČILA" številka 43001-171/2009 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o oddaji naročila).

Ob vpogledu v dokumentacijo revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je iz zahtevka za revizijo jasno razvidno, da
- ga je vložil zgolj ponudnik KRAJNC VNG
- ga niso vložile skupaj vse osebe, ki so v postopku oddaje zadevnega javnega naročila predložile skupno ponudbo (torej ponudnik KRAJNC VNG in ponudnik CM Celje).

Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN mora vlagatelj za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka izkazati, da sta hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: 1. interes za dodelitev naročila in 2. realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika).

Ker je iz zahtevka za revizijo jasno razvidno, da ga je v predmetnem postopku vložil zgolj ponudnik KRAJNC VNG, ne pa skupaj oba ponudnika, ki sta v postopku oddaje zadevnega javnega naročila predložila skupno ponudbo (torej ponudnik KRAJNC VNG in ponudnik CM Celje), ponudnik KRAJNC VNG ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj ni izkazal interesa za dodelitev zadevnega javnega naročila (omenjeni zaključek smiselno sledi stališču Državne revizijske komisije glede tretjega odstavka 9. člena ZRPJN, sprejetemu na 5. občni seji v letu 2009). V primeru namreč, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so predložile skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj (tretji odstavek 9. člena ZRPJN), če je zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, pa se zahtevek za revizijo zavrže s sklepom (drugi odstavek 13. člena ZRPJN).

Neodvisno od doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju zahtevka za revizijo tudi v primeru, če bi ga dejansko skupaj vložila oba ponudnika, ki sta v postopku oddaje zadevnega javnega naročila predložila skupno ponudbo (torej ponudnik KRAJNC VNG in ponudnik CM Celje), ne bi bilo mogoče priznati aktivne legitimacije. Kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb (pripomb pooblaščenih predstavnikov ponudnikov na podatke v njem ni bilo, na odpiranju ponudb pa je sodeloval tudi pooblaščeni predstavnik vlagatelja) je namreč v postopku oddaje zadevnega javnega naročila prispelo pet ponudb, pri čemer je bila, kot to izhaja iz poročila o oddaji naročila,
- (zgolj) ena ponudba (ponudba ponudnika "Vegrad d.d., Stari trg 35," Velenje) zavrnjena (označena kot nepopolna) - ker je naročnik šele v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da je bila vlagateljeva ponudba (skupna ponudba ponudnika KRAJNC VNG in ponudnika CM Celje) "že zavrnjena kot nesprejemljiva zaradi previsoke cene", Državna revizijska komisija omenjene navedbe pri svojem odločanju ni upoštevala,
- skupna ponudba ponudnika KRAJNC VNG in ponudnika CM Celje (upoštevajoč najnižjo ceno kot merilo za izbiro ponudbe) najdražja.
Kljub navedenemu bi šlo ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje zgolj nepopolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša (vlagatelj zatrjuje, da "naročnik lahko izbere zgolj popolno ponudbo, kar pa v smislu določil ZJN-2 ponudba izbranega ponudnika ni"), ne pa tudi morebitne nepopolnosti ponudb, ki jih naročnik ni izločil kot nepopolnih, na podlagi ocenjevanja po merilu (najnižja cena) pa so bile uvrščene pred skupno ponudbo ponudnika KRAJNC VNG in ponudnika CM Celje.

V konkretnem primeru bi sicer vlagatelju (v primeru, če bi zahtevek za revizijo dejansko vložila ponudnik KRAJNC VNG in ponudnik CM Celje in bi ju šteli za vlagatelja) dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila ne bilo mogoče odreči, saj sta ponudnik KRAJNC VNG in ponudnik CM Celje oddala (skupno) ponudbo za predmetno javno naročilo, vendar pa bi bilo potrebno ugotoviti, da vlagatelj (v primeru, če bi zahtevek za revizijo dejansko vložila ponudnik KRAJNC VNG in ponudnik CM Celje in bi ju šteli za vlagatelja) ni uspel izkazati drugega elementa, ki mora biti prav tako podan za priznanje aktivne legitimacije, to je nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Kot je bilo to izpostavljeno že doslej, namreč vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje zgolj nepopolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne pa tudi morebitne nepopolnosti ponudb, ki jih naročnik ni izločil kot nepopolnih, na podlagi ocenjevanja po merilu (najnižja cena) pa so bile uvrščene pred skupno ponudbo ponudnika KRAJNC VNG in ponudnika CM Celje. Tako bi tudi v primeru, če bi se vlagateljeve navedbe glede nepopolnosti ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izkazale za utemeljene in bi bila ponudba slednjega izločena iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, javno naročilo pridobil ponudnik, katerega ponudba je bila popolna in je na podlagi ocenjevanja po merilu naslednja najugodnejša (torej ponudba ponudnika "NIVO, d.d., Lava 11, 3000 Celje"; v nadaljnjem besedilu: ponudnik Nivo). Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi bila ponudba ponudnika Nivo nepopolna.

Poleg tega ne gre spregledati niti dejstva, da ima ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša (na kar v odločitvi o zahtevku za revizijo upravičeno opozarja že naročnik), "predloženih še sedem referenčnih objektov", katerih skladnosti s pogoji in zahtevami razpisne dokumentacije vlagatelj ne izpodbija. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji pod poglavjem "3.1.5 Reference" določil, da mora ponudnik med drugim zagotoviti tudi izpolnjevanje naslednjega pogoja: "Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj en istovrsten in vsaj 70 % toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi." (kot dokazilo je naročnik zahteval "Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo").

Ob vpogledu v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta v ponudbi predložil osem izpolnjenih in potrjenih obrazcev "PODATKI O REFERENČNEM DELU" za osem referenčnih del. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija zgolj ustreznost enega od osmih referenčnih del v ponudbi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, za zadostitev zgoraj citiranemu pogoju, ki ga je naročnik navedel pod poglavjem "3.1.5 Reference", pa je zadoščalo, da je gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, v zadnjih petih letih pred objavo zadevnega javnega naročila uspešno izvedel najmanj en istovrsten in vsaj 70 % toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi (torej najmanj eno referenčno delo), gre zaključiti, da vlagatelj tudi v primeru, če bi se njegove navedbe izkazale za utemeljene, z njimi ne bi uspel izkazati nezakonitosti naročnikovega ravnanja, ko ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v izpostavljenem delu in iz izpostavljenih razlogov ni označil za nepopolno.

Navedb vlagatelja, podanih v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je "prav tako"â?? â??"vseh ostalih 7 referenčnih objektov, ki jih navajata izbrani ponudnik in naročnik, neprimernih", ni mogoče upoštevati, saj gre za nova dejstva in domnevne kršitve, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navajal (zatrjeval). Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, prav tako pa je že v številnih svojih odločitvah, na primer v
- sklepu številka 018-080/2008-8, z dne 26. junija 2008 (zadnji odstavek na strani 6),
- sklepu številka 018-011/2008-3, z dne 04. februarja 2008 (prvi odstavek na strani 4),
- sklepu številka 018-291/2007-8, z dne 11. januarja 2008 (peti odstavek na strani 3),
- sklepu številka 018-289/2007-8, z dne 07. januarja 2008 (drugi odstavek na strani 4),
zapisala, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik torej odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika pa lahko (skladno z določbo 17. člena ZRPJN) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev ali kršitev, predlagati novih dokazov in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, kršitvami, dokazi in zahtevki naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, ni bil seznanjen in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja, to je načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka za revizijo kot tudi za njegovo morebitno dopolnitev. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem.

Smiselno enak zaključek gre napraviti tudi glede dokaznega predloga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija "imenuje izvedenca gradbene stroke, ki bo na podlagi svojega strokovnega znanja preveril, ali gre za reference - izvedena dela, ki so po vsebini in vrednosti ustrezna za to javno naročilo", saj ga vlagatelj podaja (šele) v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (ne pa v zahtevku za revizijo).

Navedeno pomeni, da vlagatelj (tudi v primeru, če bi zahtevek za revizijo dejansko vložila ponudnik KRAJNC VNG in ponudnik CM Celje in bi ju šteli za vlagatelja) dejansko ne bi imel nobenih možnosti, da bi bila skupna ponudba ponudnika KRAJNC VNG in ponudnika CM Celje v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izbrana kot najugodnejša, zaradi česar mu tudi iz omenjenega razloga ne bi bilo mogoče priznati aktivne legitimacije, saj mu v posledici zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila ne bi nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Glede na navedeno tudi ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo navaja, da "bi bil glede na merila v razpisu izbran, če ne bi naročnik napravil nepravilnosti, ki bodo navedene v nadaljevanju, iz česar sledi, da je vlagatelja mogoče šteti kot osebo, ki ji je bila ali bi jih lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika. Če bi naročnik ravnal zakonito, bi po vlagateljevem mnenju moral izbrati njegovo ponudbo, saj je v celoti sledil zahtevam naročnika in je po merilih najugodnejši."

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zadevnem postopku zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelja, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka na podlagi šestega odstavka 22. člena kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 28. avgusta 2009


Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije




























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- KRAJNC VNG, VISOKE, NIZKE GRADNJE IN TRANSPORT, IGOR KRAJNC, s. p., Cesta Žalskega tabora 21, 3310 Žalec
- AGM NEMEC, d. o. o., Sedraž 3, 3270 Laško
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran