018-173/2009 Občina Slovenska Bistrica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članice Vide Kostanjevec in predsednice Vesne Cukrov kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo pomožnega nogometnega igrišča v športnem parku Slovenska Bistrica (sklop 1 - izdelava tampona za pomožno nogometno igrišče), začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Nigrad, javno komunalno podjetje, d. d., Zagrebška cesta 30, Maribor, ki ga zastopa Zvonko Kolšek, odvetnik v Mariboru (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: naročnik), 27. 8. 2009

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji za izgradnjo pomožnega nogometnega igrišča v športnem parku Slovenska Bistrica (sklop 1 - izdelava tampona za pomožno nogometno igrišče).

2. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984 eurov, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 17. 2. 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po dveh sklopih ter 18. 2. 2009 objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1157/2009, in 19. 2. 2009 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2009/S 34-049526.

Naročnik je z "Obvestilom o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 410-45/2009 z dne 7. 4. 2009 ponudnike obvestil, da prekine postopek javnega naročanja in zavrne vse ponudbe v sklopu 1, v sklopu 2 pa izbere ponudbo ponudnika Grahag, d. o. o., Nasipna ulica 82, Maribor. Naročnik je odločitev vročil vlagatelju 16. 4. 2009 (razvidno iz vročilnice).

Z vabilom št. 410-45/2009 z dne 12. 5. 2009 je naročnik ponudnike, ki so predložili ponudbe za sklop 1, pozval, naj se udeležijo pogajanj in predložijo ponudbo. Vlagatelj je predložil ponudbo in sodeloval v postopku s pogajanji.

Naročnik je z "Obvestilom o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji za izdelavo tampona za pomožno nogometno igrišče v športnem parku Slovenska Bistrica - sklop 1" št. 410-45/2009 z dne 25. 5. 2009 ponudnike obvestil, da (tudi) v sklopu 1 izbere ponudbo ponudnika Grahag, d. o. o., Nasipna ulica 82, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je odločitev vročil vlagatelju 30. 5. 2009 (razvidno iz vročilnice).

Naročnik je na vlagateljevo zahtevo, vloženo 1. 6. 2009, vlagatelju 9. 6. 2009 vročil dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 1 (dokument št. 410-45/2009 z dne 3. 6. 2009).

Vlagatelj je "zoper obvestilo o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji št. 410/45/2009 v zvezi z obvestilom o oddaji javnega naročila po odprtem postopku št. 410-45/2009 z dne 07. 04. 2009" vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 6. 2009, s katerim predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, naročniku pa očita, da ponudb ni ocenjeval po postavljenih merilih (ponudbena cena in plačilni rok), ampak izključno na podlagi merila ponudbena cena, da v obvestilu o odločitvi o oddaji naročila navaja drugačne plačilne roke od tistih, ki so jih ponudniki navedli v svojih ponudbah, da je "neustrezno in nepravilno pojasnil uporabo meril in plačilnih rokov" (vlagatelj se sklicuje na prejeti dokument št. 410-45/2009 z dne 3. 6. 2009), da ni upošteval prvega odstavka 28. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), vlagatelj pa sicer še meni, da "ni bilo pravne podlage za izvedbo postopka s pogajanji".

Naročnik je s sklepom št. 410-45/2009 z dne 22. 6. 2009 zavrgel zahtevek za revizijo kot prepozen. Zoper to odločitev je vlagatelj vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-133/2009-6 z dne 10. 7. 2009 ugodila, razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in naročnika napotila na meritorno odločanje o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke.

Naročnik je s sklepom št. 410-45/2009-43-0928 z dne 21. 7. 2009 zahtevek za revizijo zavrnil in ob sklicevanju na 22. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 114/2007, 58/2008, 58/2008 - ZZdrS-E, 109/2008 - ZJF-D, 26/2009 (31/2009 - popr.), 59/2009; v nadaljevanju: ZIPRS0809) pojasnil, da je daljši plačilni rok od 60 dni omogočil zaradi šestega odstavka 22. člena ZIPRS0809, vendar pa nobeden izmed gospodarskih subjektov ni izpolnil zahtev iz te določbe, zato je lahko upošteval le 60-dnevni plačilni rok. Naročnik navaja, da plačilni rok zato ni vplival na vrednotenje ponudb in da je bilo za izbiro najugodnejše ponudbe odločilna le ponudbena cena. Naročnik tudi meni, da so vlagateljevi očitki glede na vlagateljeva ravnanja kontradiktorni.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 7. 2009 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 11. 8. 2009 in 13. 8. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

S sklepom št. 018-173/2009-4 z dne 17. 8. 2009 je Državna revizijska komisija vlagatelja pozvala na dopolnitev zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o vplačilu takse. Državna revizijska komisija je pravočasno (tj. 24. 8. 2009) prejela zahtevano dopolnitev.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija ocenila, da je zahtevek za revizijo utemeljen.

Iz vpogleda v dokumentacijo je razvidno, da je vlagatelj s predložitvijo ponudbe sodeloval v odprtem postopku in se tudi udeležil postopka s pogajanji, obakrat le v sklopu 1. Ker pa je rok za predložitev ponudb (v postopku s pogajanji) že potekel, je vlagatelj zaradi omejitve iz šestega odstavka 12 člena ZRPJN prepozen z uveljavljanjem "pravnega mnenja, da tudi sicer ni bilo pravne podlage za izvedbo postopka s pogajanji". Vlagatelj se je namreč s tem, da se bo naročnik pogajal s ponudniki, seznanil že s prejemom vabila na pogajanja z dne 12. 5. 2009, pa se kljub temu domnevni kršitvi naročnika (uvedba postopka pogajanj) ni uprl z vložitvijo zahtevka za revizijo. Razlogov, ki bi upravičevali izjemo iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN, vlagatelj sicer tudi ne uveljavlja. Zato Državna revizijska komisija zaključuje, da v tej fazi postopka ne more meritorno presojati očitka glede neobstoja pogojev za izvedbo postopka s pogajanji.

Tako je kot osrednje treba razrešiti vprašanja, povezana z izvedbo postopka s pogajanji in s tem povezanim ocenjevanjem ponudb, prejetih v postopku s pogajanji.

Neuspešno zaključen odprti postopek oddaje javnega naročila v sklopu 1 je naročniku predstavljal podlago za uvedbo postopka s pogajanji (gl. 1. točko vabila št. 410-45/2009 z dne 12. 5. 2009). Naročnik se je skliceval na 28. člen ZJN-2, pri čemer je iz vsebine njegovih ravnanj razvidno, da se je oprl na 1. točko prvega odstavka 28. člena ZJN-2, ki med drugim postavlja zahtevo, da se v postopku s pogajanji prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Na slednje pravilo se izrecno sklicuje tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo.

Iz točke IV.2.1 obvestila o naročilu in IX. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 9 razpisne dokumentacije) je razvidno, da je naročnik v odprtem postopku oddaje javnega naročila kot merilo določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, pri čemer je ceni dal ponder 70 %, roku plačila pa ponder 30 %. Eden izmed ponudnikov je prek portala javnih naročil naročniku 18. 2. 2009 zastavil vprašanje v zvezi z merilom rok plačila (V obrazcu 5 in 10. členu pogodbe ter ovrednoteno v merilih so možni daljši plačilni roki od 60 dni. Ali ni to v nasprotju z 22. členom Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2008 in 2009" V skladu s tem členom so možni krajši plačilni roki, če naročnik doseže nižjo pogodbeno ceno, z mednarodno pogodbo oz. mednarodnim nepogodbenih aktom pa je plačilni rok do 90.), na katerega je naročnik odgovoril 20. 2. 2009: "Glede na določila 22. člena Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2008 in 2009 (razen 6. odstavka navedenega člena), je plačilni rok določen v trajanju 60 dni. Z mednarodno pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom, pa je lahko dogovorjen plačilni rok do 90 dni, v smislu navedenega in glede na višino javnega razpisa - objava v EU ter da se izognemo očitku diskriminatornosti (nacionalna zakonodaja/EU zakonodaja) je v razpisni dokumentaciji dopuščena možnost, da bo ponudnik ponudil daljši rok od 60 dni." Skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 je ta odgovor postal del razpisne dokumentacije.

Naročnik je v 7. točki VIII. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 8 razpisne dokumentacije) določil, da bo priznal sposobnost ponudnikom, ki bodo nudili "najmanj 60 dnevni plačilni rok", kar izkažejo s predložitvijo izjave o plačilnih pogojih (OBR-5). Iz vpogleda v OBR-5 je razvidno, da so morali ponudniki na predvideno mesto vpisati, kolikšen plačilni rok nudijo, pri čemer je ta, kot izhaja iz opombe, moral znašati "najmanj 60 dni". Vsebinsko enaka opomba (najmanj 60 dnevni plačilni rok) je zapisana tudi za predvidenima mestoma vpisa podatkov v 10. in 11. členu vzorca pogodbe (str. 26 razpisne dokumentacije). Skladno s XVI. členom Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 11 razpisne dokumentacije) so morali ponudniki vzorec pogodbe izpolniti in parafirati.

Kot izhaja iz dokumentacije oddaje javnega naročila po odprtem postopku, je naročnik plačilni rok opredelil tako kot pogoj kot merilo, razpisno dokumentacijo pa je pripravil tako, da je ponudnike dejansko spodbujal k temu, da ponudijo plačilni rok več kot 60 dni.

Naročnik se v odgovoru, objavljenem 20. 2. 2009 na portalu javnih naročil, sklicuje na ZIPRS0809. Skladno s petim odstavkom 22. člena ZIPRS0809 določbe 22. člena ZIPRS0809 veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen se če občina v pogodbi dogovori za krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno. Iz petega odstavka 22. člena ZIPRS0809 torej izhaja, da občini omogoča plačevanje obveznosti iz svojega proračuna v krajših, ne pa daljših rokih, kot so določeni v 22. členu ZIPRS0809. Slednje pravilo pa ima korektiv, saj je v šestem odstavku 22. člena ZIPRS0809 opredeljeno, kdaj je lahko plačilni rok določen do 90 dni. Ta rok je torej daljši od 60 dni, vendar mora temeljiti na mednarodni pogodbi ali mednarodnem nepogodbenem aktu. Sicer pa iz prvega odstavka 22. člena ZIPRS0809 (Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo: 1. obveznosti za investicijske odhodke, ki se plačujejo po posameznih situacijah in investicijske transfere, ki se plačujejo po posameznih situacijah, je plačilni rok 60. dan; 2. vseh drugih obveznosti je plačilni rok 30. dan.) izhajata dve možnosti: bodisi plačilo 60. dan bodisi plačilo 30. dan. V drugem odstavku ZIPRS0809 je določeno, kdaj začne teči plačilni rok in kaj se zgodi v primeru, če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, v tretjem odstavku 22. člena ZIPRS0809 je določeno, v katerih primerih so lahko plačilni roki kljub prvemu odstavku 22. člena ZIPRS0809 krajši, v četrtem odstavku 22. člena ZIPRS pa je določeno, da je plačilni rok pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) od 20 do največ 45 dni. Iz ZIPRS0809 tako izhaja, da se plačilo izvede 30. oziroma 60. dan, da so v določenih primerih možni krajši roki plačila, le v primeru iz šestega odstavka 22. člena ZIPRS0809 pa tudi daljši plačilni rok, ki je omejen z zgornjo mejo 90 dni.

Vendar ta pravila ZIPRS0809 določajo, kdaj lahko naročnik izvede plačilo, in so torej uporabljiva za naročnika v izvedbeni fazi (izvajanje pogodbe), ne določajo pa tega, da ponudniki ne smejo ponuditi drugačnih (daljših) plačilnih rokov od tistih, ki jih določa ZIPRS0809. Čeprav je naročnik zaradi pravil iz 22. člena ZIPRS0809 v izvedbeni fazi omejen pri upoštevanju (nekaterih ponujenih) plačilnih rokov, pa iz odgovora, objavljenega 20. 2. 2009 na portalu javnih naročil, ne izhaja, da je naročnik ponudnikom onemogočil ponujanje daljših plačilnih rokov od tistih, ki jih določa ZIPRS0809, oziroma ni zapisal, da pri ocenjevanju ponudb ne bo upošteval daljših plačilnih rokov od tistih, ki jih določa ZIPRS0809, oziroma da bo lahko točkoval le plačilni rok 60. dan oziroma do 90 dni. Da pa odgovor, objavljen 20. 2. 2009 na portalu javnih naročil, ni jasen, in da iz njega ne izhaja, da bo naročnik ponudbe ocenjeval samo v obsegu plačilnega roka 60. dan oziroma do 90 dni, se kaže tudi v tem, da je le v sedmih ponudbah izmed 16 ponudb, prejetih v odprtem postopku (gl. "Obvestilo o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji za izdelavo tampona za pomožno nogometno igrišče v športnem parku Slovenska Bistrica - sklop 1" št. 410-45/2009 z dne 25. 5. 2009), naveden kot plačilni rok 60 dni, v drugih pa so ponudniki (in vsi imajo sedež v Republiki Sloveniji) ponudili 90 dni (štiri ponudbe), 91 dni (ena ponudba), 100 dni (ena ponudba), 120 dni (dve ponudbi) in 180 dni (ena ponudba).

Vlagatelj ima prav, ko izpostavlja, da se razpisna dokumentacija v postopku s pogajanji zaradi pravila iz 1. točke prvega odstavka 28. člena ZJN-2 ne sme bistveno spremeniti. Merila so eden izmed pomembnih elementov, ki vplivajo na možnost ponudnikov pridobiti javno naročilo, zato je moral naročnik v postopku s pogajanji zagotoviti nespremenljivost merila, ki ga je določil v odprtem postopku (ekonomska najugodnejša ponudba: cena âˆ" 70 %, plačilni rok âˆ" 30 %).

V zvezi z oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji je naročnik v 2. točki vabila št. 410-45/2009 z dne 12. 5. 2009 določil, da "[p]ogajanja bodo tekla glede cene gradbenih del - izdelava tampona za pomožno nogometno igrišče v športnem parku Slovenska Bistrica (sklop 1)", naročnik pa je pripravil tudi popis del, ki so ga morali vabljeni ponudniki izpolniti in predložiti. Naročnik ni zahteval, da morajo ponudniki (znova) predložiti tudi podatek o plačilnem roku. Iz tega vabila ni razvidno, da se bo naročnik pogajal tudi o plačilnem roku, iz "Obvestila o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji za izdelavo tampona za pomožno nogometno igrišče v športnem parku Slovenska Bistrica - sklop 1" št. 410-45/2009 z dne 25. 5. 2009 pa je razvidno, da se naročnik o plačilnem roku tudi ni pogajal. To potrjujejo tudi dokumenti vseh krogov pogajanj, saj so na teh dokumentih zabeleženi le podatki o ceni in njenem zniževanju. Je pa iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 21. 5. 2009 (postopek s pogajanji), ki je bil predložen kot priloga odločitvi o oddaji javnega naročila v sklopu 1, razvidno, da je naročnik vanj vpisal plačilne roke pri vseh sodelujočih ponudnikih 60 dni, čeprav iz obrazložitve odločitve o zavrnitvi ponudb v sklopu 1 (tj. Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 410-45/2009 z dne 7. 4. 2009) izhaja, da je v odprtem postopku le izbrani ponudnik ponudil plačilni rok 60 dni (v postopku s pogajanji podatka o plačilnem roku v ponudbi ni navedel). Vlagatelj je namreč ponudil plačilni rok 180 dni (ki ga je izrecno ponudil tudi v postopku s pogajanji, gl. spremni dopis z dne 18. 5. 2009, predložen v ponudbi po postopku s pogajanji), tretje- in četrtosodelujoči ponudnik pa 90 oziroma 120 dni (v postopku s pogajanji podatka o plačilnem roku v ponudbi nista navedla). Vlagatelj tako utemeljeno opozarja, da je naročnik v zapisnik o odpiranju ponudb z dne 21. 5. 2009 vpisal napačen podatek o tem, kolikšen plačilni rok ponuja vlagatelj in kolikšnega še dva druga sodelujoča ponudnika v postopku s pogajanji, saj bi moral naročnik upoštevati plačilne roke, kot so bili ponujeni že v odprtem postopku, glede na to, da se o tem naročnik ni pogajal.

Naročnik je vlagatelju vročil tudi dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila po izvedbi postopka s pogajanji (dokument št. 410-45/2009 z dne 3. 6. 2009) in ponovil odgovor, kot ga je objavil na portalu javnih naročil 20. 2. 2009, pri čemer je še pojasnil, da noben izmed ponudnikov (ne v odprtem postopku ne postopku s pogajanji) ni predložil mednarodne pogodbe oziroma mednarodnega nepogodbenega akta, zato je pri ocenjevanju ponudb pri merilu plačilni rok upošteval le možnosti iz ZIPRS0809. Naročnik je še pojasnil, da je bilo zaradi tega "odločilno merilo za izbiro ponudnika - ponudbena cena".

V konkretnem primeru je razvidno, da naročnik po prejemu ponudb v postopku s pogajanji, teh ni ocenjeval v skladu z merilom plačilni rok na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji v odprtem postopku. Namreč, če so ponudniki ponudili različne plačilne roke, naročnik njihovim ponudbam ne bi smel dodeliti enakega števila točk pri merilu plačilni rok. Zaključku naročnika v zvezi z ocenjevanjem ponudb, ki ga ne podpira odgovor, objavljen 20. 2. 2009 na portalu javnih naročil, pa ni mogoče slediti. Uporaba določb ZIPRS0809 bo namreč relevantna v izvedbeni fazi, zato naročnik ponudb ne bi smel ocenjevati na podlagi vsebine, ki iz odgovora, objavljenega 20. 2. 2009 na portalu javnih naročil, ne izhaja. Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da "v postopku ni bilo upoštevano osnovno načelo identičnosti objavljenih in uporabljenih meril", s čimer vlagatelj zatrjuje kršitev četrtega odstavka 48. člena ZJN-2.

Ker je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji za izgradnjo pomožnega nogometnega igrišča v športnem parku Slovenska Bistrica (sklop 1 - izdelava tampona za pomožno nogometno igrišče), tako kot je predlagal vlagatelj. Državna revizijska komisija je pri sprejemu take odločitve upoštevala tudi to, da težave temeljijo že v sami zasnovi merila plačilni rok, saj tako zasnovano merilo plačilni rok ne bi bil pravi pokazatelj ekonomske ugodnosti ponudb, ker bi naročnik v izvedbeni fazi moral upoštevati enotno pravilo (22. člen ZIPRS0809) ne glede na dejansko ponujene plačilne roke.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, tako s pritožbo kot z zahtevkom za revizijo. Ker je vlagatelj uspel tako s pritožbo kot z zahtevkom za revizijo, Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008) kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- taksa v višini 5.000,00 eurov,
- nagrada za revizijski postopek v višini 800 eurov, povečana za 20 % DDV, kar znese 960 eurov,
- izdatki v višini 20 eurov, povečani za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Ker je vlagatelj upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), stroški, priglašeni nad priznanim zneskom, pa po oceni Državne revizijske komisije niso potrebni, je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 27. 8. 2009

Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije




















Vročiti:
- Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica,
- odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva ulica 19, 2000 Maribor,
- Grahag, d. o. o., Nasipna ulica 82, 2000 Maribor,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran