018-154/2009 Elektro -Slovenija d.o.o.

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata, članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič in člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Rušenje, demontaža in gradnja novega daljnovoda za objekt DV 2x110 kV Doblar-Gorica", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika, družb v skupnem nastopu: Elsa Gornja Radgona d.o.o., šlebingerjev trg 15, Gornja Radgona in Energoinvest -Dalekovodizgradnja d.d., Zujevinska br. 6, Blažuj, Sarajevo, BIH, ki ju po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Janez Tekavec, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro -Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 8. 2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 1. 6. 2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20. 10. 2008 sprejel sklep, da se javno naročilo "Rušenje, demontaža in gradnja novega daljnovoda za objekt DV 2x110kV Doblar-Gorica" izvede po odprtem postopku. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil, dne 11. 11. 2008, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN9566/2008. Dne 16. 1. 2009 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Dalekovod d.o.o., Zavetiška 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Dne 11. 5. 2009 je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev.
Naročnik je dne 21. 5. 2009 sprejel sklep o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila, zoper katerega je vlagatelj z vlogo z dne 1. 6. 2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja naročnikovi odločitvi o prekinitvi postopka. Naročnik meni, da bi bili ponudniki z udejanjenjem odločitve Državne revizijske komisije v neenakopravnem položaju, saj naj bi ponudniki pogoje javnega naročila lahko razumeli na različne načine. Vlagatelj v zvezi z navedenim meni drugače, in sicer da z odločitvijo Državne revizijske komisije ponudbe niso postale neprimerljive, pri tem pa je Državna revizijska komisija odločila, da je vlagatelj izpolnjevanje referenc že izkazal. Kar pomeni, da njihovo podvajanje ni potrebno. Poleg tega je bilo edino merilo najnižja cena, ponudbene cene pa so podane v ponudbah in se z odločitvijo Državne revizijske komisije niso spremenile. Ker je ponudbe še vedno mogoče primerjati, razlogi za prekinitev postopka, ki jih navaja naročnik, po vlagateljevem zatrjevanju niso podani. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o ustavitvi postopka, ter izbor vlagatelja za najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5. 6. 2009 vložil pripravljalno vlogo, v kateri povzema in dodatno argumentira očitane kršitve naročnika iz zahtevka za revizijo.

Dne 13. 7. 2009 je naročnik sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik pojasnjuje, da lahko v skladu z 2. odstavkom 84. člena ZJNVETPS kadarkoli prekine postopek javnega naročanja, pri čemer zakon ne nalaga nobenih pogojev in razlogov za takšno odločitev o prekinitvi. Naročnik v nadaljevanju še pojasnjuje, da ponudbe v primeru nejasne dokumentacije niso primerljive, saj njeno razumevanje bistveno vpliva na sestavo ponudb in oblikovanje njihove cene, zaradi česar med seboj niso primerljive. Prav tako so po naročnikovem mnenju brezpredmetna vlagateljeva ugibanja, kaj bo storil v prihodnje in kateri so pravi razlogi za prekinitev. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 17. 7. 2009, naročnika obvestil o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je dodatno navedel stališča do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 23. 7. 2009 skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila in dokumentacijo o revizijskem postopku, vodenem pri naročniku.

Med strankama je v obravnavanem primeru spor, ali je naročnik predmetni postopek javnega naročila prekinil skladno z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08). Slednji v 2. odstavku 84. člena, na katerega je naročnik oprl podlago v izpodbijanem Sklepu o prekinitvi postopka javnega naročanja z dne 21. 5. 2009, določa: "Naročnik lahko kadarkoli prekine postopek javnega naročanja".

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-19/2007, 018-111/2008, 018-157/2008) glede naročnikovega upravičenja zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez oddaje le-tega že zavzela stališče, da naročnikove pravice, da ne odda javnega naročila, naročniku ne odreka niti ZJNVETPS (oziroma pred tem Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004- UPB1) niti pravo Evropskih skupnosti in Sodišče Evropskih skupnosti kot razlagalec tega prava (npr. zadeve C-27/98 Metalmeccanica Fracasso SpA, Leitschutz Handels- und Montage GmbH proti Amt der Salzburger Landesregierung fĂĽr den Bundesminister fĂĽr wirtschaftliche Angelegenheiten, C-92/00 Hospital Ingenieure Krankenhaustechnick Planungs GmbH proti Stadt Wien, C-244/02 Kauppatalo Hansel Oy proti Imatran kaupunki). Sodišče Evropskih skupnosti je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek (pooblastilo, upravičenje) - pri čemer pravo Evropskih skupnosti o oddaji javnih naročil ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (C-27/98 - točki 23 in 25, C-244/02 - točka 29). Sodišče Evropskih skupnosti je v zvezi z (ne)oddajo javnega naročila ponudniku, ki je oddal ponudbo, za katero se je ugotovilo, da je edina ustrezna v zadevi C-27/98, navedlo, da naročnik ni obvezan oddati javnega naročila edinemu ustreznemu ponudniku (točki 33 in 34). Je pa Sodišče Evropskih skupnosti opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropskih skupnosti - še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 27/2004; v nadaljevanju: PES), ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (C-92/00 - točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe - celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika - pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (C-244/02 - točka 36).

Če veljavni predpisi in sodna praksa torej ne določajo posebnih kriterijev (meril), po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek (prekinitev) postopka oddaje javnega naročila brez oddaje le-tega, gre ugotoviti, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o prekinitvi postopka, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Povedano drugače- presoja zakonitosti naročnikove odločitve o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja ne/utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu le-te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju (t.j. predvsem, ali je naročnik ravnal diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno).

V obravnavanem primeru iz naročnikove obrazložitve prekinitve postopka oddaje javnega naročila v obravnavanem primeru, podane v dodatni obrazložitvi vlagatelju dne 29. 5. 2009 izhaja, da je naročnik navedel in obrazložil razloge, ki po njegovem mnenju narekujejo prekinitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija se pri obravnavanju zahtevka za revizijo, upoštevajoč zgoraj obrazložene podlage za njeno presojo, tako ni spuščala v meritorno presojo revizijskih navedb, s katerimi vlagatelj poskuša izkazati neutemeljenost naročnikovih razlogov za prekinitev postopka oddaje javnega naročila po njihovi vsebini. Kot že navedeno, dodatni kriteriji, po katerih bi bilo mogoče vsebinsko presojati utemeljenost razlogov za prekinitev postopka, ne obstojijo, zato je bila v revizijskem postopku obravnava vlagateljevih revizijskih navedb izvedena zgolj z že omenjenega vidika presoje morebitne neenake (diskriminatorne) obravnave vlagatelja.

Vlagatelj je v tem okviru zatrjeval, da so bili na podlagi sklepa Državne revizijske komisije št. 018-55/2009 izpolnjeni vsi pogoji, da naročnik opravi ponovno ocenjevanje ponudb in naročilo odda vlagatelju. Vlagatelj je tudi navajal, da naročnik verjetno želi dodeliti naročilo prav izbranemu ponudniku in sumi, da je naročnik iz tega razloga tudi prekinil postopek.

Državna revizijska komisija je v zvezi s slednjim iz spisovne dokumentacije ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prejel pet pravočasnih ponudb. Iz Odločitve o oddaji javnega naročila po odprtem postopku z dne 16. 1. 2009 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo in ponudbi še dveh ponudnikov ocenil kot neprimerni, ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo še enega ponudnika pa kot popolno. Naročnik je na podlagi merila najnižja skupna ponudbena cena predmetno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Zoper slednjo odločitev naročnika je vlagatelj z vlogo z dne 3. 3. 2009 vložil zahtevek za revizijo, kateremu je naročnik s sklepom z dne 17. 3. 2009 delno ugodil in razveljavil svojo odločitev o dodelitvi naročila z dne 16. 1. 2009 ter odločil, da ponovi pregled za ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo ponudnika C&G, d.o.o., Ljubljana. Po nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo je slednja s sklepom št. 018-55/2009 z dne 11. 5. 2009 razveljavila naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo v delu, v katerem je naročnik odločil, da se ponovi pregled dveh ponudb. Državna revizijska komisija pa s slednjo odločitvijo ni odločila, da bi naročnik moral izbrati ponudbo vlagatelja, saj so pristojnosti Državne revizijske komisije zgolj kasatorične, takšne ugotovitve in odločitve pa lahko sprejme zgolj naročnik. S sprejemom odločitve Državne revizijske komisije je bil postopek oddaje predmetnega javnega naročila ponovno vrnjen v fazo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, tj. v fazo vnovičnega pregledovanja in ocenjevanja prispelih ponudb. V tej fazi je bil položaj vseh ponudnikov, ki so pravočasno oddali svoje ponudbe, tako izenačen. Naročnik je imel možnost ponovno ugotavljati in ugotoviti ne/popolnost vsake od prispelih ponudb, pri čemer ni bil v ničemer vezan na svoje predhodne ugotovitve, edino s tem povezano omejitev pa je predstavljala ugotovitev Državna revizijske komisije iz obrazložitve odločitve št. 018-55/2009, "da je naročnik kršil določbo 1. odstavka 84. člena ZJNVETPS, ko je vlagateljevo ponudbo iz navedenega razloga (zaradi nepredložitve reference s strani podizvajalca) izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila."

Upoštevajoč zapisano gre ugotoviti, da vlagateljeva zatrjevanja o tem, da bi naročilo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila po sprejemu odločitve Državne revizijske komisije moralo biti oddano prav vlagatelju, niso utemeljene. V ponovljenem postopku pregleda prispelih ponudb namreč naročnik ni ugotovil ne/popolnosti vlagateljeve ponudbe (kot tudi ne ostalih), zato je bil vlagatelj glede dodelitve naročila v tej fazi postopka v enakem položaju, kot vsi ostali ponudniki. Iz slednjega pa sam po sebi izhaja tudi zaključek, da na enak položaj ponudnikov v obravnavani fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni mogel vplivati niti sprejem odločitve o prekinitvi tega postopka; če so si bili ponudniki po razveljavitvi prvotne odločitve o dodelitvi naročila med seboj v enakem položaju glede možnosti dodelitve naročila, so si med seboj v enakem položaju ostali tudi po sprejemu odločitve o prekinitvi postopka, saj je imela ta za vse enak učinek (naročilo ni bilo oddano nobenemu od ponudnikov).

Ob upoštevanju vsega ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2 s tem, ko je predmetni postopek oddaje javnega naročila prekinil. Vlagatelj prav tako ni uspel izkazati njegovega neenakopravnega obravnavanja oziroma naročnikove diskriminatornosti pri sprejemanju odločitve o prekinitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Zato je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 21. 8. 2009

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Elektro -Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- Odvetnik mag. Janez Tekavec, Hacquetova 8, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran