018-177/2009 Občina Borovnica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter članic Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Kanalizacija Dol in Laze pri Borovnici", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Splošno gradbeno podjetje SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.8.2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11.5.2009 izdal sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu pa je dne 18.5.2009 objavil na portalu javnih naročil pod številko objave JN3839/2009. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 26.6.2009 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, izmed katerih je, kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila z dne 8.7.2009, kot najugodnejšo izbral skupno ponudbo ponudnikov GRADIšČE gradbeno podjetje d.o.o. Cerknica, Podskrajnik 16b, Cerknica in DK Protim d.o.o., Spodnjevaška 36, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z vlogo z dne 13.7.2009 zahteval vpogled v dokumentacijo postopka ter dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki jo je naročnik izdal dne 20.7.2009.

Po prejemu dodatne obrazložitve je vlagatelj z vlogo z dne 23.7.2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna, zato bi jo moral naročnik izločiti iz postopka. Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita naslednje pomanjkljivosti:
1. Naročnik je v točki 1.3 Navodil ponudnikom določil, da morata skupna ponudnika predložiti akt o skupnem nastopanju, iz katerega mora biti razvidno, da vsi skupni ponudniki odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil pogodbo o skupnem nastopu, v kateri je v 9. členu navedel, da sta partnerja skupno in posamično odgovorna za izvedbo posla. Po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik tako ni izpolnil zahteve glede neomejene solidarne odgovornosti, saj le-ta ni nedvoumno izkazana, ker skupna in posamična odgovornost nima enakega pomena.
2. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da je treba v primeru skupne ponudbe za vsakega izvajalca predložiti izjavo o registraciji, s katero ponudnik dokazuje, da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila. Partner DK Protim d.o.o. je predložil izjavo o registraciji, v kateri je navedel, da je registriran za dejavnost pod šifro 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, medtem ko ostalih dejavnosti ni navedel. Predmet naročila je izgradnja kanalizacije, ki spada v področje nizkih gradenj, zato bi moral biti partner registriran za dejavnosti 42.110 Gradnja cest ali 42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje. Partner DK Protim d.o.o. zato po mnenju vlagatelja ne izpolnjuje pogoja, da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila.
3. V točki 2.6.2 Navodil ponudnikom je naročnik zahteval, da mora odgovorni vodja posameznih del imeti najmanj dve referenci za odgovornega vodjo posameznih del na objektih nizkih gradenj v letih 2004 do 2008 v vrednosti posamično najmanj 200.000,00 EUR brez DDV. Izbrani ponudnik je za odgovornega vodjo posameznih del navedel A.S., kot njegove reference pa je predložil čistilno napravo Pazin ter čistilno napravo Trebnje. Kot vrsta del je pri obeh referencah navedena hidromehanska oprema za čistilno opremo, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da gre za dobavo in montažo hidromehanske opreme. Vlagatelj meni, da referenci nista ustrezni, saj ne gre za referenci s področja nizkih gradenj, zaradi česar ju naročnik ne bi smel upoštevati.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 10.8.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne očitke v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika:
1. Izbrani ponudnik je v 2. členu pogodbe o skupnem nastopu zapisal, da se partnerja zavezujeta in neomejeno solidarno odgovarjata naročniku. Naročnik je ocenil, da vsebina konzorcijske pogodbe ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Dejstvo, da je izbrani ponudnik v 9. členu pogodbe zapisal, da sta partnerja skupno in posamično odgovorna za izvedbo posla, po mnenju naročnika zgolj dopolnjuje navedbo o neomejeni solidarni odgovornosti v 2. členu konzorcijske pogodbe.
2. Vlagateljeva ugotovitev, da iz obrazca D/4 izhaja, da je izbrani ponudnik registriran le za dejavnost pod šifro 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, ne drži, zatrjuje naročnik. Iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra, ki ga je naročnik pridobil v fazi preverjanja ponudb, je razvidno, da je družba DK Protim d.o.o. registrirana za celo vrsto dejavnosti, med katerimi je tudi dejavnost pod šifro 45.210 Splošna gradbena dejavnost, 45.230 Gradnja cest ter druge dejavnosti, ki se nanašajo na nizke gradnje. Naročnik navaja, da je izpisek iz sodnega registra pridobil na podlagi 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da lahko naročnik formalno nepopolnost odpravi sam, če lahko dejstva preveri sam. Hkrati pa je že izbrani ponudnik v prilogi D/4 navedel, da sta oba partnerja registrirana za dejavnost, ki je predmet javnega razpisa, zato je naročnik ugotovil, da izpolnjuje pogoje v zvezi z registracijo. Zgolj dejstvo, da partner v skupni ponudbi ni izpolnil vseh alinej v tabeli D/4, ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, ki bi pomenila izločitev ponudbe.
3. Naročnik navaja, da je za odgovornega vodjo posameznih del zahteval, da ima reference odgovornega vodje posameznih del na katerihkoli objektih nizkih gradenj. Dodatno je predvidel možnost, da je lahko odgovorni vodja posameznih del katerikoli ustrezni strokovnjak, ki ima univerzitetno ali višjo strokovno izobrazbo, ne nujno gradbene smeri. Na objektih nizkih gradenj lahko poleg odgovornega vodje posameznih del iz gradbenega področja nastopata tudi odgovorni vodja posameznih del iz elektro stroke ter odgovorni vodja posameznih del iz strojne stroke. Vsakdo izmed njih opravlja zadolžitve na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in spremembe, v nadaljevanju: ZGO-1), če izpolnjuje pogoje. Naročnik navaja, da ponudnikov ni omejil pri tem, s katerega področja mora biti kader, ki ga bodo priglasili kot odgovornega vodjo posameznih del, zato je lahko to vsak, ki izpolnjuje naročnikove pogoje ter pogoje iz 77. člena ZGO-1 in ima reference iz objektov nizkih gradenj. Če bi naročnik želel omejiti odgovornega vodjo posameznih del zgolj na gradbeno področje, bi moral to v razpisni dokumentaciji izrecno zapisati. Čistilna naprava za čiščenje komunalnih odpadnih vod, ki je predmet reference, sodi med objekte nizkih gradenj, navaja naročnik, in dodaja, da je delo odgovornega vodje posameznih del iz strojnega področja sestavni del izvedbe nizkih gradenj, pri čemer je njegovo delo omejeno na strojništvo. Predloženi referenci potrjujeta, da je A.S. opravljal funkcijo odgovornega vodje posameznih del na strojnem področju, temu primeren pa je tudi opis njegovih zadolžitev. Naročnik še navaja, da bo tudi pri predmetnem naročilu treba izvajati strojna dela, zaradi česar je tudi z vidika istovrstnosti ustrezno, da naročnik potrdi ustreznost odgovornega vodje posameznih del s strojnega področja.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 11.8.2009), je naročnik z dopisom z dne 13.8.2009 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Državna revizijska komisija je uvodoma obravnavala vlagateljeve očitke o neustreznosti pravnega akta o skupnem nastopanju, ki ga je predložil izbrani ponudnik. ZJN-2 v tretjem odstavku 4. člena določa, da lahko skupine gospodarskih subjektov predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodbe o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila. Naročnik je zahteve v zvezi z aktom o skupnem nastopanju določil v točki 1.3 Navodil ponudnikom, kjer je določil, da lahko ponudbo predloži skupina ponudnikov, ki mora predložiti akt o skupnem nastopanju, iz katerega mora biti med drugim nedvoumno razvidna "navedba, da odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno". Iz razpisne dokumentacije je torej razvidno in med strankama nesporno, da je naročnik v primeru skupne ponudbe zahteval neomejeno solidarno odgovornost ponudbenih partnerjev.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil pogodbo o skupnem nastopu pri ponudbi in izvedbi "Kanalizacija Dol in Laze pri Borovnici". Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da vsebina 9. člena te pogodbe kaže na to, da skupna ponudnika nista prevzela neomejene solidarne odgovornosti. 9. člen pogodbe o skupnem nastopu določa:

"Oba pogodbena partnerja sta skupno in posamično odgovorna za izvedbo posla v skladu z določili pogodbe za izvedbo."

Po mnenju Državne revizijske komisije iz besedila 9. člena pogodbe o skupnem nastopu ni mogoče sklepati, da se ponudbena partnerja v razmerju do naročnika nista zavezala solidarno. Zapis, da sta partnerja skupno in posamično odgovorna, je mogoče razumeti na način, da partnerja za pogodbene obveznosti odgovarjata tako skupaj (to je solidarno), kot tudi posamično. Bistvo solidarne odgovornosti namreč je,da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 395. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 40/2007; v nadaljevanju: OZ)). Ob tem je treba upoštevati tudi (na kar izrecno opozarja tudi naročnik) besedilo 2. člena pogodbe o skupnem nastopu, ki določa:

"Partnerja se zavezujeta in neomejeno solidarno ogovarjata naročniku Občini Borovnica, da vsa dela in naloge iz 1. člena te pogodbe opravita s skrbnostjo dobrega gospodarja in delata v interesu investitorja."

Iz besedila 2. člena pogodbe je torej nesporno, da sta ponudbena partnerja v ponudbi izbranega ponudnika prevzela solidarno odgovornost, kot je to naročnik zahteval v točki 1.3 Navodil ponudnikom. Ob tem gre opozoriti, da se v skladu s 394. členom OZ solidarna odgovornost pri kakšni deljivi, z gospodarsko pogodbo nastali obveznosti, domneva, razen če so pogodbeniki izrecno odklonili solidarno odgovornost. Tega, da bi ponudbena partnerja v pogodbi o skupnem nastopu izrecno odklonila solidarno odgovornost, pa glede na 2. in 9. člen pogodbe o skupnem nastopu nikakor ni mogoče ugotoviti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve očitke o pomanjkljivi registraciji izbranega ponudnika oz. partnerja DK Protim d.o.o. V skladu s prvim odstavkom 43. člena ZJN-2 lahko naročnik od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali potrdilo. Ob tem prvi odstavek 43. člena ZJN-2 še določa, da mora naročnik podatke iz javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije pridobiti sam. V razpisni dokumentaciji je naročnik zahteve glede registracije določil v točki 2.3.1 Navodil ponudnikom, v kateri je zapisal:

"Ponudnik mora biti registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila. DOKAZILO: Izjava ponudnika, da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila (obrazec D/4)."

V obrazcu D/4 je naročnik predvidel izjavo ponudnika, da je registriran za dejavnost, ki je predmet javnega naročila, v katero so morali ponudniki vpisati, za katere dejavnosti so registrirani, hkrati pa so z izjavo tudi potrdili, da so registrirani za dejavnost, ki je predmet javnega razpisa. Ker je izbrani ponudnik predložil skupno ponudbo, je treba v zvezi z izpolnjevanjem pogoja registracije upoštevati tudi točko 1.3 Navodil ponudnikom, v kateri je naročnik določil, da mora vsak partner v skupni ponudbi izpolnjevati pogoje za priznanje sposobnosti glede svojega pravnega statusa (točka 2.3 pogojev), izpolnjevanje ostalih pogojev pa se, če ni pri posameznem pogoju določeno drugače, ugotavlja kumulativno, za vse partnerje skupaj. Navedeno pomeni, da je vsak izmed partnerjev v skupni ponudbi moral izkazati registracijo za dejavnost, ki je predmet javnega razpisa, kot je bilo to določeno v točki 2.3.1 Navodil ponudnikom.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je partner DK Protim d.o.o. predložil izjavo D/4, v kateri je navedel, da je registriran za dejavnost 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, hkrati pa je tudi izjavil, da je registriran za dejavnost, ki je predmet javnega razpisa. Z vlagateljem se je mogoče strinjati, da dejavnost 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ni ustrezna glede na predmet javnega naročila. Vendar hkrati ni mogoče ugotoviti, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zaradi tega razloga izločiti. V izjavi D/4 je namreč partner DK Protim d.o.o. potrdil, da je registriran tudi za dejavnost, ki je predmet javnega razpisa, zato zgolj iz izjave D/4 ni mogoče sklepati, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja registracije. Naročnik namreč navaja, da je registracijo partnerja DK Protim d.o.o. preveril v fazi ocenjevanja in vrednotenja ponudb ter pri tem iz sodnega registra, ki je javna evidenca, ugotovil, da je ta registriran tudi za dejavnost pod šifro 45.210 Splošna gradbena dejavnost, 45.230 Gradnja cest ter druge dejavnosti, ki se nanašajo na nizke gradnje. Navedeno dejstvo je z vpogledom v izpisek iz sodnega ugotovila tudi Državna revizijska komisija, zato ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja registracije. Ob tem gre opozoriti, da ravnanje naročnika, ki je dejstvo registracije preveril sam na podlagi javno dostopnih podatkov, temelji tako na prvem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam, kot tudi na prvem odstavku 43. člena ZJN-2, ki, kot je bilo že zapisano, določa, da mora podatke iz javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije, ki se nanašajo na sposobnost za opravljanje dejavnosti, naročnik pridobiti sam.

Državna revizijska komisija je kot zadnje obravnavala še revizijske navedbe, ki se nanašajo na reference odgovornega vodje za posamezna dela. Izhodišče za določanje kadrovskih pogojev predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v drugem odstavku določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da izvedejo gradnjo (točka b) drugega odstavka 45. člena ZJN-2). Točka e) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 pa določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti tudi z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje. Naročnik je zahteve glede kadrovske usposobljenosti določil v točki 2.6.1 Navodil ponudnikom, v kateri je opredelil kriterije za posamezne odgovorne osebe, ki bodo zadolžene za izvedbo pogodbe in nadzor kakovosti. V 2. alineji točke 2.6.1 Navodil ponudnikom je določil, da mora odgovorni vodja posameznih del izpolnjevati naslednje pogoje:

- univerzitetna ali višja strokovna izobrazba,
- opravljen strokovni izpit po ZGO-1,
- vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije ali Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije,
- najmanj pet let delovnih izkušenj,
- najmanj dve referenci za odgovornega vodjo posameznih del na objektih nizkih gradenj v letih 2008, 2007, 2006, 2005 ali 2004 v vrednosti posamično najmanj 300.000,00 EUR (brez DDV).

Vlagatelj kot sporni navaja referenci, ki ju je za A.S. kot predlaganega odgovornega vodjo posameznih del predložil izbrani ponudnik, saj naj bi bila pri obeh referencah navedena hidromehanska oprema za čistilno napravo, kar naj bi pomenilo, da gre za dobavo in montažo hidromehanske opreme.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je za A.S. predložil dve referenci, ki ju je v prilogi D/22 označil kot "hidromeh. za ČN Pazin" in "hidromehan. oprema za ČN Trebnje". Iz potrdil o dobro opravljenem delu D/23 je dalje razvidno, da je bil A.S. v navedenih projektih odgovorni vodja posameznih del, in sicer za dobavo in montažo hidromehanske opreme na čistilni napravi Trebnje ter za dobavo in montažo hidromehanske opreme za čistilno napravo Pazin. Čeprav vlagatelj trdi, da je med hidromehansko opremo pri čistilnih napravah mogoče uvrstiti razne črpalke in filtre, kar naj ne bi bilo v povezavi s predmetom javnega naročila, Državna revizijska komisija sledi naročniku, ki navaja, da v razpisni dokumentaciji ni postavil omejitev glede narave del, ki naj bi jih opravljal odgovorni vodja posameznih del. Naročnik pojasnjuje, da dela nizkih gradenj zajemajo tako gradbena kot tudi strojna in elektro dela, pri čemer je odgovorni vodja posameznih del že po naravi stvari zadolžen za posamezen segment del. Strinjati se gre z naročnikom, da razpisna dokumentacija ni vsebovala omejitve v zvezi s tem, katera dela naj bi v referenčnem projektu izvajal odgovorni vodja posameznih del. Kot je razvidno iz točke 2.6.1 Navodil ponudnikom, je naročnik referenco omejil na izvajanje funkcije odgovornega vodje posameznih del na objektu nizkih gradenj za obdobje od 2004 do 2008 in v vrednosti najmanj 300.000,00 EUR (brez DDV). Zato ni mogoče ugotoviti, da referenci, ki ju je izbrani ponudnik predložil za A.S. in iz katerih je razvidno, da je bil A.S. odgovorni vodja posameznih del pri projektu "čistilna naprava Trebnje" ter "čistilna naprava Pazin", ne izpolnjujeta naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, kot so bile določene v točki 2.6.1 Navodil ponudnikom.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik s tem, ko je izbranemu ponudniku priznal sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila, kršil pravila javnega naročanja oz. določila lastne razpisne dokumentacije, saj v ponudbi izbranega ponudnika ni bilo mogoče ugotoviti v zahtevku za revizijo očitanih nepopolnosti. Zato je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso ter drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 28.8.2009
predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica
- Splošno gradbeno podjetje SCT d.d., Slovenska 56, 1000 Ljubljana
- GRADIšČE gradbeno podjetje d.o.o. Cerknica, Podskrajnik 16b, 1380 Cerknica
- DK Protim d.o.o., Spodnjevaška 36, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran