018-142/2009 Vrtec Velenje

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov kot predsednice senata in članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec in člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Storitev čiščenja Vrtca Velenje", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika AKTIVA ČIšČENJE, d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VRTEC VELENJE, šlandrova 11, Velenje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 25. 8. 2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 9. 4. 2009 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "Storitev čiščenja Vrtca Velenje". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 10. 4. 2009 pod št. objave JN2864/2009 in dne 11. 4. 2009 v Uradnem listu EU pod št. objave 2009/S 71-103248.

Naročnik je dne 4. 6. 2009 izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, pod št. 1-JNOP/2009/čiščenje, s katerim je predmetno naročilo oddal ponudniku PANGHYGIA, d.o.o., Arja vas 101, Petrovče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 6. 2009 naročniku podal predlog za spremembo odločitve o oddaji naročila in zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 6. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je primarno predlagal vpogled v naročnikovo dokumentacijo o oddanem naročilu, vključno s ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, pri tem pa naj naročnik v sklepu opredeli, da vlagatelju začne teči rok za učinkovito pravno varstvo (revizijski zahtevek) v roku 10 dni po vpogledu v dokumentacijo in da se ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna ter se razveljavi naročnikovo obvestilo o oddaji naročila z dne 4. 6. 2009. Vlagatelj je navedel, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika v roku za vložitev zahtevka za revizijo, zaradi česar ni imel možnosti uveljavljati učinkovitega pravnega varstva, naročnik pa je ravnal v nasprotju z 8. in 22. členom ZJN-2 ter 3. členom ZRPJN. Vlagatelj je v nadaljevanju navajal kršitve, ki so mu bile znane na podlagi dokumentacije, s katero je razpolagal. Po mnenju vlagatelja je naročnik izbranemu ponudniku dodelil 5 točk v merilu ISO certifikat, čeprav vlagatelj sumi, da izbrani ponudnik nima niti certifikata serije ISO 9001 niti serije 140001. Posledično naj bi izbrani ponudnik navajal neresnična oziroma zavajajoča dokazila, saj iz zapisnika o odpiranju ponudb izhaja, da je v ponudbi navedel, da s takim certifikatom razpolaga. Naročnik bi zato moral skladno z 2. odstavkom 77. člena ZJN-2 izbranega ponudnika izločiti. Vlagatelj je dalje zatrjeval, da naj bi izbrani ponudnik očitno podal ceno, ki ne pokrije niti osnovnih stroškov dela in materialov, ki jih ima ponudnik z izvedbo predmetnega javnega naročila, zato je potrebno ugotoviti, da je izbrani ponudnik podal neobičajno nizko ceno, zaradi česar bi ga moral naročnik izločiti, vsekakor pa bi ga moral izločiti, ker naj bi bila njegova ponudba nepravilna, ker naj bi bila ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence.

Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 15. 6. 2009 pozval, da se skladno z 79. členom ZJN-2 jasno opredeli do svojih navedb in predloga v vlogi z dne 10. 6. 2009, s katero naj bi vlagatelj predlagal spremembo odločitve o oddaji naročila in podal zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 16. 6. 2009 naročniku odgovoril, da je v predlogu z dne 10. 6. 2009 jasno zapisal, da predlaga spremembo odločitve o oddaji naročila skladno z 2. odstavkom 79. člena ZJN-2 in vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika skladno s 6. odstavkom 22. člena ZJN-2. Ker vlagatelj do dne 15. 6. 2009 ni prejel naročnikovega odgovora, niti mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, je vlagatelj dne 15. 6. 2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj je glede na navedeno pozval naročnika, da ugodi zahtevku za revizijo in mu omogoči vpogled, oziroma spremeni sporno odločitev o oddaji naročila.

Naročnik je z dopisom z dne 21. 6. 2009 vlagatelju posredoval Odgovor na predlog za spremembo odločitve o oddaji naročila, v katerem je navedel, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred prejemom naročnikovega odgovora na vlagateljev predlog za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila, zato naročnik ocenjuje, da slednji predlog vlagatelja nima več nikakršne pravne veljave. Naročnik tudi zavrača vlagateljev predlog za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila, razen v delu, v katerem zahteva vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika; glede slednjega je naročnik določil datum za ogled dne 24. 6. 2009.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 6. 2009 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in podal prvo pripravljalno vlogo. V vlogi je vlagatelj navajal, da na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, opravljenega dne 24. 6. 2009, podaja pripravljalno vlogo, s katero razširja svoje navedbe iz revizijskega zahtevka. Pri tem mu naročnik ni omogočil vpogleda v dopis, s katerim je naročnik izbranega ponudnika pozval k razlagi njegove ponudbe v smislu 49. člena ZJN-2, ki je po oceni naročnika vsebovala elemente neobičajno nizke cene in ponudnikovega odgovora na ta dopis. Sicer pa vlagatelj meni, da je naročnik z dopisom - odgovorom na predlog za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila, ki ga je vlagatelj prejel dne 23. 6. 2009 in s katerim je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, delno ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo. Vlagatelj zato v preostalem delu nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V nadaljevanju je vlagatelj zatrjeval, da so bili njegovi dvomi glede certifikata po opravljenem vpogledu utemeljeni, saj iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik predložil zgolj Potrdilo o postopku certificiranja sistema kakovosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9001:2008. Vlagatelj je pri izdajatelju slednjega potrdila opravil poizvedbo in dobil odgovor, da "podjetje Panhygia, d.o.o., Arja vas 101, 3301 Petrovče ni imelo veljavnega certifikata ISO 9001:2008 na dan 20. 5. 2008, je pa dne 18. 5. 2009 pristopilo k postopku certificiranja". Naročnik je izbranemu ponudniku neupravičeno dodelil 5 točk pri ocenjevanju njegove ponudbe, saj je naročnik za priznanje točk zahteval fotokopijo certifikata kakovosti. Potrdilo, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ni enakovredno veljavnemu certifikatu, saj se certifikat šele izda na podlagi uspešno opravljene certifikacijske presoje, ki na dan roka za oddajo ponudbe pri izbranem ponudniku še ni bila opravljena. Po podatkih izdajatelja potrdila je bila pri izbranem ponudniku šele dne 19. 6. 2009 opravljena začetna presoja, certifikacijska presoja pa bo opravljena dne 10. 7. 2009 in na podlagi ugotovitev te presoje bo izdan certifikat, kolikor bo izbrani ponudnik sploh prestal presojo kakovosti po tem standardu. Vlagatelj je v tem delu zatrjeval, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika iz slednjega razloga tudi izločena iz ocenjevanja ponudb, saj je na ponudbenem obrazcu št. 2, ki je sestavni del in priloga ponudbe, izbrani ponudnik v točki III. Certifikat kakovosti obkrožil besedo "DA", s tem pa je podal neresnično in zavajajočo izjavo, ker je dajal vtis, da je dejansko že pridobil certifikat ISO, kar pa ne drži. Izbrani ponudnik je s podpisom ponudbenega obrazca št. 13 izjavil, da so vsi podatki v njegovi ponudbi resnični in nezavajajoči in da je seznanjen s tem, da ga naročnik lahko izloči iz ocenjevanja ponudb, če bo ugotovljeno, da so v ponudbi posredovani zavajajoči podatki. Poleg tega je naročnikova dolžnost, da skladno z 2. odstavkom 77. člena ZJN-2 izloči ponudnika, za katerega ugotovi, da je predložil neresnična in zavajajoča dokazila. Izbrani ponudnik je s sporno izjavo zavedel naročnika z namenom, da bi neupravičeno pridobil konkurenčno prednost in neupravičeno pridobil večje število točk pri ocenjevanju ponudb. Glede na to, da je izbrani ponudnik podal zavajajoče podatke glede ISO certifikata, vlagatelj dvomi tudi v točnost navedbe, da ima izbrani ponudnik redno zaposlenega sanitarnega inženirja. Izbrani ponudnik je v ponudbenem obrazcu št. 9 v tabeli s kadri navedel osebo M.Č., s strokovno izobrazbo diplomirani sanitarni inženir, vendar vlagatelj dvomi, da je ta oseba redno zaposlena v podjetju izbranega ponudnika, kot je to bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj zato predlaga izvedbo dokaza s pridobitvijo obrazcev M-1/M-2 oziroma drugega ekvivalentnega dokaza, iz katerega bo razvidno, ali je bila slednja oseba dejansko zaposlena pri izbranem ponudniku na dan roka za oddajo ponudb.

Naročnik je dne 29. 6. 2009 sprejel sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik je zahtevek za revizijo najprej zavrnil kot preuranjenega iz razloga, ker je vlagatelj le-tega vložil pred prejemom naročnikovega odgovora na predlog vlagatelja za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila, na osnovi katerega bi vlagatelj lahko uveljavljal svoje pravice. Zavrnil pa je tudi očitane kršitve vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Naročnik je navedel, da 22. člen ZJN-2 ni kršil, saj je vlagatelju dovolil vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, vpogled pa je bil tudi opravljen dne 24. 6. 2009. V zvezi s kršitvijo 8. člena ZJN-2 je naročnik odgovoril, da je bil najugodnejši ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Izbrani ponudnik ni predložil neresničnih in zavajajočih podatkov. Izmed treh prejetih ponudb ni prispela nobena nepopolna ponudba, zato naročnik ni imel nikakršnega razloga, da katerokoli ponudbo izloči. V zvezi z neobičajno nizko ceno je naročnik pojasnil, da je pred sprejemom odločitve o oddaji naročila pozval izbranega ponudnika k dodatni razlagi njegove ponudbe v smislu 49. člena ZJN-2, slednji pa je v roku potrdil vse elemente svoje ponudbene cene kot pravilne in ustrezne, zato je bila za naročnika njegova ponudba popolna, saj ni obstajal nikakršen sum, ki bi napeljeval na drugačno odločitev.

Vlagatelj je z vlogo z dne 3. 7. 2009 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, v kateri je navedel, da v celoti vztraja pri navedbah iz pripravljalne vloge ter pri kršitvah, navedenih v zahtevku za revizijo. V zvezi z naročnikovim sklepom o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 29. 6. 2009 je vlagatelj navedel, da zahtevek za revizijo ni bil preuranjen, saj je bil vložen v roku za vložitev zahtevka za revizijo, pri tem pa kakršenkoli odgovor naročnika v zvezi s predlogom za spremembo odločitve po 2. odstavku 79. člena ZJN-2 ne vpliva na potek revizijskega roka. Vlagatelj je dalje opozoril, da je izrek naročnikovega sklepa potrebno razveljaviti že zaradi tega, ker je v nasprotju z obrazložitvijo, saj bi ga naročnik v primeru, da bi bil preuranjen, moral zavreči in ne zavrniti. V zvezi z revizijskimi navedbami je vlagatelj povzel navedbe iz zahtevka za revizijo, dodatno je navedel, da naj bi izbrani ponudnik po podatkih vlagatelja naročniku za strokovni kader M.Č. predložil zgolj podjemno pogodbo, kar pa ni enako rednemu delovnemu razmerju, ki je bilo zahtevano. Ker vlagatelj nima dostopa do omenjenih dokumentov, zaproša Državno revizijsko komisijo, da pridobi pogodbo o zaposlitvi za osebo M.Č. in obrazca M-1/M-2.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 7. 2009 in 20. 7. 2009 naročnika in Državno revizijsko komisijo obvestil o statusnih spremembah družbe vlagatelja Hernaus, d.o.o., Kopališka cesta 2, Velenje, ki se je z dnem 10. 7. 2009 pripojila družbi Aktiva čiščenje, d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin.

Naročnik je z vlogo z dne 22. 7. 2009 in z vlogo z dne 23. 7. 2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku. V vlogi z dne 22. 7. 2009 je podal še mnenje v zvezi s posameznimi navedbami vlagatelja v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in prvi pripravljalni vlogi.

Državna revizijska komisija je še pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo, ob upoštevanju naročnikovih zatrjevanj, da naj bi bil zahtevek za revizijo vlagatelja preuranjen in da vlagatelj naj ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN, ki določa, da se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, najprej opravila predhodni preizkus zahtevka za revizijo, ob smiselni uporabi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08).
V okviru slednjega je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bil zahtevek za revizijo vložen v zakonskem roku skladno s 1. odstavkom 12. člena ZRPJN in da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo skladno z 9. členom ZRPJN, kot izhaja iz nadaljevanja.

Skladno s 1. odstavkom 12. člena ZRPJN se lahko vloži zahtevek za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen, če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.

V obravnavanem primeru je vlagatelj prejel Obvestilo o oddaji naročila, ki ga je naročnik izdal dne 4. 6. 2009, pod št. 1-JNOP/2009/čiščenje, dne 5. 6. 2009, kar izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v predloženi spisovni dokumentaciji. Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 6. 2009 naročniku podal vlogo, poimenovano "Predlog za spremembo odločitve o oddaji naročila za izvedbo storitev čiščenja prostorov Vrtca Velenje, šlandrova 11, 3320 Velenje", s katero je, kot izhaja iz njene vsebine, predlagal spremembo odločitve o oddaji naročila na podlagi 2. odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08). Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil dne 15. 6. 2009, kar izhaja iz potrdila o oddaji pošiljke na poštni ovojnici, ki je bila pripeta zahtevku za revizijo.

Med strankama je nesporno, da je vlagatelj v obravnavanem primeru vložil predlog za spremembo odločitve o oddaji naročila po 2. odstavku 79. člena ZJN-2. V zvezi s slednjim predlogom (pisnim opozorilom ponudnika) je potrebno pojasniti, da je ZJN-2, za razliko od Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/20 in 2/04), vzpostavil dva različna instituta, ki sta dana ponudnikom na voljo po prejemu naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila v samem postopku oddaje javnega naročanja in ne v revizijskem postopku (z vložitvijo zahtevka za revizijo po ZRPJN). Določba 2. odstavka 79. člena ZJN-2 ponudnikom tako daje možnost vložitve "pisnega opozorila na odločitev naročnika". Slednji institut je zamišljen kot način nekakšnega "izven-revizijskega" (poskusa) reševanja sporov in je uporabljiv predvsem v situacijah, ko se naročnik in vlagatelj pravzaprav strinjata o tem, da je potrebno odločitev o oddaji javnega naročila spremeniti. V takšnih situacijah je namreč lahko naročnik doslej (skladno z ZJN-1, ZRPJN in iz določb teh predpisov izhajajoče prakse Državne revizijske komisije) svojo odločitev o oddaji javnega naročila spremenil le na podlagi vloženega revizijskega zahtevka, skladno z ZJN-2 pa je takšno spremembo odločitve mogoče izvesti tudi v samem postopku oddaje javnega naročila (brez vložitve zahtevka za revizijo), z vložitvijo "pisnega opozorila ponudnika na odločitev naročnika". Na podlagi takšne vloge ponudnika lahko torej naročnik, po predhodni ugotovitvi njene utemeljenosti, svojo odločitev o oddaji javnega naročila spremeni in sprejme novo odločitev. Ni pa naročnik tega dolžan storiti, saj mu zakon takšne dolžnosti ne nalaga, ampak naročniku daje zgolj možnost spremeniti odločitev in sprejeti novo odločitev (zakon je namreč zapisal "lahko spremeni svojo odločitevâ??"). Ob tem je potrebno opozoriti, da skladno z 2. odstavkom 79. člena ZJN-2 v primeru, če naročnik sprejme "novo odločitev o oddaji javnega naročila", predvideva tudi "premik" siceršnjega z ZRPJN določenega trenutka pričetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, in sicer tako, da začne ta rok teči od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila. Sicer pa rok za vložitev zahtevka za revizijo prične skladno s 1. odstavkom 12. člena ZRPJN teči s trenutkom prejema odločitve o dodelitvi naročila.

Ker je v obravnavanem primeru vlagatelj vložil pisno opozorilo po 2. odstavku 79. člena ZJN-2, naročnik pa nove odločitve o oddaji naročila ni sprejel do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, oziroma je kasneje predlog vlagatelja za spremembo odločitve o oddaji naročila zavrnil, je Državna revizijska komisija zaključila, da je bil zahtevek za revizijo vlagatelja, ki ga je vlagatelj vložil dne 15. 6. 2009, vložen v zakonskem 10-dnevnem roku, ki se je ob upoštevanju dneva prejema naročnikovega Obvestila o oddaji naročila, ki ga je naročnik izdal dne 4. 6. 2009 pod št. 1-JNOP/2009/čiščenje, vlagatelj pa ga je prejel dne 5. 6. 2009, iztekel z dnem 15. 6. 2009. Zato ne gre pritrditi naročniku, da je potrebno zahtevek za revizijo vlagatelja zavrniti kot preuranjenega, kar je naročnik zapisal v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 29. 6. 2009.

Skladno s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN lahko vloži zahtevek za revizijo vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Zahtevek za revizijo je po pooblaščenki Odvetnici Aleksandri Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana, vložila družba Hernaus, d.o.o., profesionalno čiščenje, Kopališka cesta 2, Velenje, ki je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila tudi predložila ponudbo, kar izhaja iz Zapisnika z javnega odpiranja ponudb z dne 21. 5. 2009 in je med strankama tudi nesporno. Slednji družbi naročnik aktivne legitimacije ne odreka, ista družba pa je po pooblaščenki tudi vložila Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in prvo pripravljalno vlogo z dne 26. 6. 2009 in Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 3. 7. 2009 po prejetem sklepu naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Kot izhaja iz predložene spisovne dokumentacije, je družba Hernaus, d.o.o. naročnika in Državno revizijsko komisijo z vlogo z dne 10. 7. 2009 obvestila, da se je družba Hernaus, d.o.o. pripojila k družbi Aktiva čiščenje, d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin, priložila pa je tudi kopijo Sklepa o vpisu spremembe v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 10. 7. 2009, opr. št. Srg 2009/18785, iz katerega izhaja, da se je prevzeta družba Hernaus, d.o.o. pripojila k prevzemni družbi Aktiva čiščenje, d.o.o., ter zaradi izvedbe pripojitve tudi prenehala. Družba Aktiva čiščenje, d.o.o. je z vlogo z dne 20. 7. 2009 naročnika in Državno revizijsko komisijo obvestila, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo in da kot vlagatelj v celoti vztraja pri očitanih kršitvah iz zahtevka za revizijo in v pripravljalni vlogi kot tudi pri postavljenem zahtevku. V vlogi je vlagatelj ponovno pojasnil, da je v času po oddaji ponudbe za predmetni javni razpis prišlo do statusnega preoblikovanja družbe Hernaus, d.o.o., ki se je pripojila družbi Aktiva čiščenje, d.o.o., družba Hernaus, d.o.o. pa je z vpisom pripojitve bila izbrisana iz sodnega registra brez predhodne likvidacije. Družba Aktiva čiščenje d.o.o. je tako postala univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe Hernaus, d.o.o. in skladno z določili zakonodaje, ki ureja gospodarske družbe, prevzema vse pravice in obveznosti izbrisane družbe in s tem v celoti vstopa v vsa pravna razmerja, v katere je vstopala izbrisana družba. Vlogi je bila priložena kopija Sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 10. 7. 2009, opr. št. Srg 2009/19170, iz katerega izhaja, da je bila družba Hernaus, d.o.o., izbrisana iz sodnega registra.

Skladno s 579. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/06, 10/08, 68/08 in 42/09) se lahko družba statusno preoblikuje z združitvijo. Dve ali več družb se skladno s 580. členom ZGD-1 lahko združi s pripojitvijo, ki se opravi s prenosom celotnega premoženja ene ali več družb (prevzete družbe) na drugo družbo (prevzemna družba). Z vpisom pripojitve v register prevzete družbe prenehajo (591. člen ZGD-1). Skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 205. člena ZPP, ki se smiselno uporablja v revizijskih postopkih, se postopek prekine v primeru, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, razen, če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, ko lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo (2. odstavek 207. člena ZPP). Postopek, ki je bil prekinjen iz razloga po 3. točki 1. odstavka 205. člena ZPP, se nadaljuje, ko pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo postopek ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.

Državna revizijska komisija je iz zgoraj predložene dokumentacije in na podlagi vpogleda v iPRS - Poslovni register AJPES, za subjekt Aktiva čiščenje, d.o.o., ugotovila, da je družba Hernaus, d.o.o., z vpisom pripojitve k družbi Aktiva čiščenje, d.o.o., dne 10. 7. 2009 prenehala, s čimer so nastopili pogoji za prekinitev postopka revizije, ki se je začel na podlagi vloženega zahtevka za revizijo družbe Hernaus, d.o.o. Z dnem pripojitve 10. 7. 2009 pa je družba Aktiva čiščenje, d.o.o. kot prevzemna družba postala pravni naslednik družbe Hernaus, d.o.o. Družba Aktiva čiščenje, d.o.o. je v vlogi "Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 20. 7. 2009, navedla, da prevzema vse pravice in obveznosti izbrisane družbe Hernaus, d.o.o, da vstopa v vsa pravna razmerja izbrisane družbe in da kot vlagatelj v celoti vztraja pri očitanih kršitvah v zahtevku za revizijo in v pripravljalni vlogi, kot tudi pri postavljenem zahtevku ter nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je zato na podlagi navedenega ravnanja družbe Aktiva čiščenje, d.o.o. štela, da je slednja kot pravni naslednik družbe Hernaus, d.o.o. vstopila na mesto vlagatelja v predmetnem postopku revizije. Z navedenim so tudi izpolnjeni pogoji za nadaljevanje konkretnega postopka revizije, družbi Aktiva čiščenje, d.o.o. pa je potrebno kot vlagatelju priznati aktivno legitimacijo skladno s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila in dokumentacijo o revizijskem postopku, vodenem pri naročniku.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo upoštevala tudi dejstva in dokaze, ki jih je vlagatelj navajal oziroma predložil v pripravljalni vlogi z dne 26. 6. 2009. Vlagatelj je namreč slednja dejstva in dokaze navajal oziroma predložil po opravljenem vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika dne 24. 6. 2009, dejstva in dokazi pa so povezani z vsebino vpogledane dokumentacije. Zato je Državna revizijska komisija ocenila, da je mogoče šteti, da vlagatelj slednjih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navajati do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo in jih je pri svoji odločitvi upoštevala.

Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ni upoštevala dodatnih dejstev, povezanih z revizijskim očitkom, da izbrani ponudnik naj ne bi imel redno zaposlenega sanitarnega inženirja, katera je vlagatelj navajal v Obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 3. 7. 2009. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče v svojih odločitvah, lahko vlagatelj, potem ko naročnik sprejme odločitev o zahtevku za revizijo, v primeru, da odločitvi nasprotuje, skladno s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navajati/ predlagati) ali pa postavljati novih zahtevkov, saj s slednjimi naročnik ni bil seznanjen, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli določbo 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem. Ker v obravnavanem primeru vlagatelj ni zatrjeval in dokazal, da dejstev v obvestilu z dne 3. 7. 2009 ni mogel brez svoje krivde navesti do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo oziroma v pripravljalni vlogi z dne 26. 6. 2009, Državna revizijska komisija slednjih dejstev pri odločanju ni upoštevala.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvedel po odprtem postopku, v katerem je prejel tri pravočasne ponudbe, za katere je ugotovil, da so vse popolne. Kot najugodnejšo je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, kot izhaja iz obrazložitve Obvestila o oddaji javnega naročila, št. 1-JNOP/2009/čiščenje z dne 4. 6. 2009.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo v okviru pravovarstvenega predloga primarno zahteval vpogled v naročnikovo dokumentacijo o oddanem naročilu, vključno s ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, najprej presodila s tem povezane revizijske navedbe. Pri tem je ugotovila, da je naročnik vlagatelju še pred odločanjem o zahtevku za revizijo omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar je med strankama nesporno in izhaja tudi iz Zapisnika z vpogleda konkurenčne ponudbe z dne 24. 6. 2009, ni pa vlagatelju omogočil vpogleda v dokumentacijo za dodatno obrazložitev ponudbene cene izbranega ponudnika.

Med strankama je torej v zvezi z vpogledom ostalo sporno le še vprašanje vpogleda v dokumentacijo glede pojasnjevanja ponudbene cene izbranega ponudnika, glede katerega je vlagatelj v pripravljalni vlogi z dne 26. 6. 2009 tudi zatrjeval, da v tem delu vztraja pri zahtevku za revizijo, saj naj bi naročnik s slednjim ravnanjem ravnal v nasprotju z načelom javnosti in transparentnosti postopkov oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju v tem delu zahtevka za revizijo presodila le ravnanje naročnika, ki vlagatelju ni omogočil vpogleda v dokumentacijo, povezano s pojasnjevanjem ponudbene cene izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je skladno z načelom hitrosti in učinkovitosti iz 3. člena ZRPJN, ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo, ne glede na to, da ni imel možnosti vpogleda v dokumentacijo, povezano s pojasnjevanjem ponudbene cene izbranega ponudnika tudi (že) zatrjeval konkretno kršitev naročnika, t.j., izbor ponudnika, ki naj bi podal neobičajno nizko ceno, zaradi česar bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti skladno z 49. členom ZJN-2, oziroma jo izločiti tudi kot nepravilno po 80. členu v zvezi z 19. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2, ker naj bi bila ponudbena cena sestavljena na način, ki naj ne bi bil skladen s pravili poštene konkurence, sama vpogledala v navedeno dokumentacijo in presodila očitano kršitev naročnika. Takšna odločitev Državne revizijske komisija je tudi skladna z novejšo prakso Sodišča ES, kot izhaja iz zadeve C-450/06 (Varec SA proti Državi Belgiji).

Naročnik je v obravnavanem primeru kot merilo za ocenjevanje ponudb v točki 11. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (v nadaljevanju: navodila) določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki je bila sestavljena iz merila najnižje cene in merila pridobljenega certifikata kakovosti. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točki 1. (Predmet javnega razpisa) navedel ocenjeno vrednost razpisa brez DDV v višini 345.000,00 EUR. Kot izhaja iz Zapisnika z javnega odpiranja ponudb z dne 21. 5. 2009, je izbrani ponudnik podal ceno čiščenja z DDV za celotno površino za 3 leta v višini 404.272,37 EUR, medtem, ko je vlagatelj kot drugi najugodnejši ponudnik podal ponudbeno ceno v višini 503.995,85 EUR, ponudnik Iss Facility Services, d.o.o. pa ceno v višini 540.681,64 EUR. Iz slednjega izhaja, da ponudbena cena izbranega ponudnika odstopa navzdol od ocenjene vrednosti za predmetno javno naročilo za 2,3% (ponudbena cena izbranega ponudnika brez DDV znaša 336.893,64 EUR), od ponudbe vlagatelja pa za 20%.

V zvezi s ponudbeno ceno je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-090/2008, 018-125/2009) zavzela stališče, da je v interesu naročnika, da dobi ustrezno blago, storitev ali gradnjo po najugodnejših pogojih, predvsem po čim nižji ceni. Prav konkurenčnost ponudb je eden izmed interesov naročnika in smisel javnega naročanja, saj zagotovitev tega omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2), ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna in učinkovita. Svobodno določanje cen je torej ena temeljnih značilnosti konkurence na prostem trgu, kjer praviloma velja, da lahko ponudnik ponudi poljubno visoko ceno, če jo trg sprejme, lahko pa tudi poljubno nizko, če mu takšna cena zagotavlja obstoj na trgu (prinaša dobiček ali pa vsaj zmanjšuje grozečo izgubo). V številnih odločitvah (npr. v zadevah 018-480/2006, 018-028/2007, 018-100/2007, 018-005/2008) je Državna revizijska komisija zavzela tudi stališče, da se določilo 49. člena ZJN-2 nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Določba 49. člena je torej namenjena varstvu tistega ponudnika (in ne naročnika), ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno, in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ceni (ponudbi) utemeljen. Nasprotno velja, da če naročnik določene ponudbe, ki naj bi bila neobičajno nizka, nima namena zavrniti, postopka iz 49. člena ZJN-2 ni dolžan izvesti.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, v konkretnem primeru ne gre za položaj iz 49. člena ZJN-2, saj naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni zavrnil, ampak jo je izmed popolnih ponudb kot najugodnejšo izbral. Državna revizijska komisija je zato zaključila, da je naročnikova ocena glede morebitno neobičajno nizke ponudbe njegova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje ter jo Državna revizijska komisija ne more nadomestiti s svojo presojo. Vlagateljevo sklicevanje na naročnikovo neupravičeno izbiro ponudnika, ki naj bi podal neobičajno nizko ceno, je zato neutemeljeno, s tem povezane revizijske očitke pa je potrebno kot neutemeljene zavrniti.

Ne glede na zgoraj navedeno gre zgolj pripomniti, da je naročnik skladno z 49. členom ZJN-2 od izbranega ponudnika še pred odločitvijo o oddaji naročila z dopisom z dne 27. 5. 2009 pisno zahteval, da dodatno obrazloži in vrednostno utemelji svojo ponudbo, izbrani ponudnik pa je podal obrazložitev ponudbene cene s pisnim odgovorom z dne 29. 5. 2009, v katerem je podal in pojasnil kalkulacijo ponudbene cene, ki dodatno pojasnjuje vrednost ponudbe na osnovi količin in merskih enot, opredeljenih v obrazcu predračuna. Prav tako je pojasnil, kaj zajema ponudbena vrednost (katere stroške in material).

Vlagatelj je v tem delu zahtevka za revizijo zatrjeval tudi, da naj bi bila ponudbena cena izbranega ponudnika očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, saj ne pokrije niti osnovnih stroškov dela in materialov, zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti kot nepravilno.

Državna revizijska komisija je v zvezi s slednjimi revizijskimi očitki ocenila, da je vlagatelj revizijske očitke zgolj pavšalno zatrjeval, ni pa jih z ničemer izkazal. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu, ki izhaja iz 7. in 212. člena ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku revizije javnih naročil, morajo biti trditve jasne in določne ter tudi dokazane. Vlagatelj ni izkazal, zakaj ponudbena cena izbranega ponudnika ni skladna s pravili poštene konkurence, dejstvo, da ponudbena cena naj ne bi pokrila osnovnih stroškov dela in materialov, katerega vlagatelj prav tako ni dokazal, pa po oceni Državne revizijske komisije brez določnejših trditev in brez dokazov ne zadostuje za zaključek, da bi ponudbena cena zato bila neskladna s pravili poštene konkurence. Iz slednjih razlogov Državna revizijska komisija ni mogla meritorno presoditi vlagateljevih navedb v tem delu zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je dalje presodila revizijski očitek vlagatelja, da naj bi naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno dodelil 5 točk po merilu certifikata kakovosti, oziroma, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ker naj bi slednji v tem delu podal neresnično in zavajajočo izjavo.

Naročnik je v točki 11. (Merila za ocenjevanje ponudb) navodil pod II. točko kot merilo določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, v okviru le-tega pa je ocenjeval merili: I. Najnižja ceno in II. Certifikat kakovosti (ISO ali drug enakovreden certifikat).

Pod točko II. Certifikat kakovosti (ISO ali drug enakovreden certifikat) je naročnik zapisal: "Certifikat kakovosti (ISO ali drug enakovreden certifikat). Ponudnik, ki ima vzpostavljen sistem kakovosti po ISO standardu (9001, 140001 oz. drugi enakovredni standard, ki temelji na seriji evropskih standardov), prejme 5 točk. Vzpostavitev sistema dokaže gospodarski subjekt s fotokopijo certifikata kakovosti, ki ga predloži na koncu svoje ponudbe. V primeru, da gospodarski subjekt ne predloži fotokopije certifikata kakovosti, ne pridobi iz tega naslova nobene točke (Sistem kakovosti po ISO standardu ali drugem primerljivem standardu mora imeti vzpostavljeno podjetje, ki nastopa kot ponudnik na predmetnem javnem naročilu." Naročnik je v okviru Dodatnih pojasnil naročnika, ki jih je objavil na portalu javnih naročil pod št. objave JN2864/2009, dne 7. 5. 2009, v zvezi s slednjim merilom pojasnil še: "Ponudnik priloži bodisi certifikat ISO 9001 ali ISO 140001. V vsakem primeru ponudnik ob predložitvi enega ali drugega certifikata pridobi 5 točk."

Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 20. 5. 2009 ugotovila, da je slednji v Obrazcu ponudbe (Ponudbeni obrazec št. 2) pod točko III. obkrožil, da ima certifikat kakovosti. Za slednjim obrazcem je izbrani ponudnik priložil fotokopijo potrdila Bureau Veritas z dne 15. 5. 2009 o postopku certificiranja sistema kakovosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9001:2008.

Državna revizijska komisija je iz slednje dokumentacije ugotovila, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil fotokopije certifikata kakovosti po ISO standardu (9001, 140001 oz. drugi enakovredni standard, ki temelji na seriji evropskih standardov), kakor se je glasila naročnikova zahteva v točki 11. navodil za priznanje 5 točk po tem merilu. Zato naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel priznati točk iz tega naslova, saj je izrecno zapisal, da v primeru, da gospodarski subjekt ne predloži fotokopije certifikata kakovosti, ne pridobi iz tega naslova nobene točke. Naročnik svojo "napako" priznava tudi sam v vlogi z dne 22. 7. 2009, kjer je zapisal, "da bi slednje dejanje lahko ocenili za napako naročnika pri ocenjevanju ponudb oziroma pri dodelitvi točk iz tega merila."

Vlagateljeva zatrjevanja, da naj bi naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno dodelil 5 točk po merilu certifikata kakovosti, so sicer utemeljena, vendar pa je potrebno pritrditi naročniku, da četudi naročnik izbranemu ponudniku ne bi dodelil 5 točk po tem merilu, to ne bi vplivalo na vrstni red prejetih ponudb v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Ponudba izbranega ponudnika bi namreč ne glede na navedeno, glede na merilo za izbor ekonomska najugodnejša ponudba, še vedno dosegla največje skupno število točk, in sicer (namesto 100 točk) 95 točk, medtem ko je ponudba vlagatelja dosegla skupno 81,20 točk, ponudba ponudnika Iss Facility Services, d.o.o. pa 76,03 točke. Iz slednjega razloga očitana kršitev naročnika ne bi mogla vplivati na pravni položaj vlagatelja v tem postopku oddaje javnega naročila, oziroma mu zaradi očitane kršitve naročnika ni bila in ni mogla biti povzročena škoda, zato je Državna revizijska komisija s tem povezane revizijske očitke zavrnila.

Vlagatelj je v tem delu zatrjeval tudi, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ker naj bi slednji podal neresnično in zavajajočo izjavo, da razpolaga s certifikatom kakovosti.

ZJN-2 v 2. odstavku 77. člena določa, da v kolikor naročnik v postopku javnega naročanja ugotovi, da je posamezni ponudnik v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila, je dolžan ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v Ponudbenem obrazcu št. 13 zahteval, da ponudniki podpišejo izjavo, da so vsi podatki v njihovi ponudbi resnični in nezavajajoči, ter da so seznanjeni s tem, da jih lahko naročnik izloči iz ocenjevanja ponudb, če bo ugotovljeno, da so v ponudbi posredovani zavajajoči podatki.

Izbrani ponudnik je v Obrazcu ponudbe (Ponudbeni obrazec št. 2) pod točko III. obkrožil, da ima certifikat kakovosti. Kot je že bilo zgoraj ugotovljeno, pa izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil zahtevane fotokopije certifikata kakovosti po ISO standardu (9001, 140001 oz. drugi enakovredni standard, ki temelji na seriji evropskih standardov). Državna revizijska komisija je po vpogledu v fotokopijo potrdila Bureau Veritas z dne 15. 5. 2009 o postopku certificiranja sistema kakovosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9001:2008, ki ga je izbrani ponudnik priložil v ponudbi, v elektronsko sporočilo Bureaus Veritas z dne 24. 6. 2009 ter v dokument, ki ga je naslovil Bureau Veritas izbranemu ponudniku, katerega priloga je kopija Certifikacijske pogodbe med Bureau Veritas in izbranim ponudnikom (podpisane s strani Bureau Veritas dne 15. 5. 2009 in s strani izbranega ponudnika dne 18. 5. 2009) in se nahaja v predloženi naročnikovi spisovni dokumentaciji, ugotovila, da izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe dne 20. 5. 2009 ni imel pridobljenega certifikata kakovosti po ISO standardu (9001, 140001 oz. drugi enakovredni standard, ki temelji na seriji evropskih standardov), je pa pristopil k postopku certificiranja za pridobitev certifikata 9001:2008.

Državna revizijska komisija pa je dalje iz naročnikove dokumentacije ugotovila, da je izbrani ponudnik naročnika v času, ko je tekel rok za predložitev v ponudb, s pisnim zahtevkom z dne 7. 5. 2009 (torej pred rokom za predložitev ponudb) pod točko 2. zaprosil za naslednje pojasnilo: "Na str. 11 razpisne dokumentacije naročnik navaja pod točko 2 Certifikat kakovosti kot merilo. Zanima nas, ali je kot dokazilo za pridobitev točk po tem merilu dovolj že potrdilo s strani družbe, ki opravlja certificiranje, da je ponudnik v postopku certificiranja oziroma tik pred izdajo certifikata"" Naročnik je na slednje vprašanje izbranemu ponudniku z dopisom z dne 12. 5. 2009 odgovoril z "Da". Državna revizijska komisija je ob tem ugotovila, da naročnik slednjih pojasnil oziroma odgovorov ni objavil na portalu javnih naročil, ampak jih je pisno posredoval le izbranemu ponudniku, in jih iz slednjega razloga ni mogoče upoštevati kot sestavni del razpisne dokumentacije. Skladno z 2. odstavkom 81. člena ZJN-2 so namreč naročniki dolžni na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo. Ne glede na navedeno pa je zaradi slednjega ravnanja naročnika mogoče šteti, da je bil izbrani ponudnik v "dobri veri", da kot dokazilo za pridobitev točk zadostuje tudi potrdilo s strani družbe, ki opravlja certificiranje, da je ponudnik v postopku certificiranja oziroma tik pred izdajo certifikata. Takšno potrdilo je izbrani ponudnik tudi predložil v ponudbi. Posledično je Državna revizijska komisija zaključila, da izbranemu ponudniku s tem, ko je v Obrazcu ponudbe (Ponudbeni obrazec št. 2) pod točko III. obkrožil, da ima certifikat kakovosti, kljub dejstvu, da je bil zgolj v postopku pridobitve slednjega certifikata, ni mogoče očitati, da je podal neresnične in zavajajoče podatke. Izbrani ponudnik je namreč po oceni Državne revizijske komisije, ob upoštevanju naročnikovega odgovora z dne 12. 5. 2009, lahko utemeljeno pričakoval, da bo pridobil točke iz tega naslova.

Ob upoštevanju slednjega je Državna revizijska komisija revizijsko trditev vlagatelja, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ker naj bi slednji podal neresnične in zavajajoče podatke oziroma izjavo, kot neutemeljeno zavrnila.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo dalje navajal, da glede na to, da je izbrani ponudnik podal zavajajoče podatke glede ISO certifikata, dvomi tudi v točnost navedbe, da ima izbrani ponudnik redno zaposlenega sanitarnega inženirja; izbrani ponudnik je sicer v Ponudbenem obrazcu št. 9 v tabeli s kadri navedel kader M.Č., s strokovno izobrazbo diplomirani sanitarni inženir, vendar vlagatelj dvomi, da je ta kader redno zaposlen v podjetju izbranega ponudnika, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je v zvezi s slednjim revizijskim očitkom ocenila, da je vlagatelj podal zgolj dvom o morebitnih naročnikovih kršitvah, ni pa podal jasne in določne trditve, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja. Vlagatelj tudi ni izkazal zadostnega oziroma prepričljivega argumenta, zakaj naj bi bili siceršnji dvomi utemeljeni, ampak izhodišče svojih dvomov gradi zgolj na dejstvu, da naj bi izbrani ponudnik podal zavajajoče podatke glede ISO certifikata. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 7. in 212. člena ZPP pa morajo biti trditve jasne in določne in ne izražati zgolj dvom, ki naj se v revizijskem postopku šele preveri (takšno stališče je Državna revizijska komisija že zavzela v svojih odločitvah, npr. v zadevah 018-228/2006, 018-95/2009, 018-151/2009). Zgolj dvom (in ne jasna in določna trditev) vlagatelja v zvezi z izpolnjevanjem kadrovskega pogoja izbranega ponudnika, brez kakršnihkoli trditev, v obravnavanem primeru ne zadostuje za presojo naročnikovih ravnanj. Ker se dokazovanje aplicira na trditveno podlago (pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena), ta pa je pri vlagatelju izostala, je Državna revizijska komisija kot neutemeljenega zavrnila tudi vlagateljev dokazni predlog s pridobitvijo obrazca M-1/M-2 oziroma drugega ekvivalentnega dokaza, ki naj bi dokazal, da je bila oseba M.Č. na dan roka za oddajo ponudb redno zaposlena pri izbranem ponudniku.

Ob upoštevanju vsega ugotovljenega je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot pravilno in popolno ter jo izbral kot najugodnejšo. Zato je zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 25. 8. 2009



Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- VRTEC VELENJE, šlandrova 11, Velenje
- AKTIVA ČIšČENJE, d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana
- PANGHYGIA, d.o.o., Arja vas 101, Petrovče
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran