018-178/2009 Občina Cerknica

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 1. odstavka 11. a člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana kot predsednika senata in članic Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Vodovod Cajnarska dolina - II. faza", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika VODI GORICA, d.d., Kromberk, Cesta 25. junija 1b, Kromberk, ki ga po pooblastilu zastopajo Odvetniki Bojan Makovec, Andrej Doles, Katarina Doles - Toš in mag. Franci Kodela, Kolodvorska 6, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA CERKNICA, Cesta 4. maja 53, Cerknica (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 26. 8. 2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 31. 7. 2009 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovana v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 430-3/2009, z dne 22. 7. 2009.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se delno ugodi. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške v višini 5.984,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 9. 6. 2009, pod št. 430-3/2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Vodovod Cajnarska dolina - II. faza". Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 9. 6. 2009 pod št. objave JN4614/2009.

Naročnik je dne 22. 7. 2009, pod št. 430-3/2009 sprejel Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je predmetno naročilo oddal ponudniku GRADIšČE, d.o.o., Podskrajnik
16b, Cerknica.

Vlagatelj je z vlogo z dne 31. 7. 2009 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila z dne 22. 7. 2009, upoštevanje ponudbe vlagatelja brez nedopustnih poseganj v končno ponudbeno vrednost in izbor vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, oziroma podrejeno razveljavitev celotnega javnega razpisa. Vlagatelj je zatrjeval, da je naročnik neupravičeno in samovoljno popravljal končno ponudbeno vrednost vlagatelja, kar je v nasprotju s 14. in 15. členom razpisne dokumentacije in zakonodajo. Naročnik je v 14. členu razpisne dokumentacije izrecno navedel, da v kolikor se pri pregledu ponudbe ugotovi, da so v ponudbenem predračunu računske napake, bo investitor v analizi ponudbe upošteval kot veljavno enotno ceno, ki bo odgovarjala končni vrednosti ponudbenega predračuna, ter da se napak ne popravlja. Naročnik je s tem spravil vlagatelja v položaj, ko njegova ponudba ni bila več najugodnejša. Naročnik je v ponudbi vlagatelja samovoljno všteval zneske, za katere je sam ocenil, da so izpuščeni. Sporna naj bi bila zemeljska dela in pripravljalna dela v rekapitulaciji J-NN Energetski dovod v točki II. Elektroinštalacijska gradbena dela, kar pa ni točno. Ker je naročnik sam v razpisni dokumentaciji zapisal, da bo kot relevantno ceno upošteval končno enotno ceno, ki bo odgovarjala končni vrednosti ponudbenega predračuna in da se napak ne popravlja, ni imel pravice, da bi sam popravljal napake v ponudbi vlagatelja. Naročnik je kršil tudi 15. člen razpisne dokumentacije, kjer je zapisal, da postavk, ki jih gospodarski subjekt ne izpolni, naročnik po izvršenem delu ne bo plačal in se predpostavlja, da so količinsko in cenovno zajete v drugih postavkah. Tako je naročnik predvidel tudi za te primere rešitev, ko izbranemu ponudniku ne bi bil dolžan plačati del, ki v končni vrednosti niso zajete. Vlagatelj je zatrjeval, da domnevno spornih del (zemeljska dela in pripravljalna dela v rekapitulaciji J-NN Energetski dovod v točki II. Elektroinštalacijska gradbena dela) namenoma in upošteval, saj jih bo izvedel brezplačno in jih iz tega razloga ni upošteval v končnem seštevku. Naročniku jih je prikazal zgolj informativno, da ima predstavo, kakšne vrednosti bi ta dela bila in se bi dalo primerjati ponudbo z ostalimi ponudbami. Kolikor bi naročnik vlagatelja pozval k pojasnilu, bi mu slednji tudi vse pojasnil.

Naročnik je s sklepom, št. 430-3/2009 z dne 13. 8. 2009 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je pri preverjanju cen posameznih postavk in njihovih zmnožkov v predračunu v ponudbi vlagatelja ugotovil, da je vlagatelj v rekapitulaciji J-NN Energetski dovod v točki II. Elektroinstalacije - gradbena dela nepravilno seštel vse postavke iz predračuna, in sicer ni upošteval postavke pripravljalna dela in zemeljska dela. Končna vrednost ponudbe vlagatelja je tako znašala 416.270,00 EUR z DDV. V ponudbi vlagatelja je prišlo do računske napake, ki je vplivala na vrstni red prispelih ponudb. Končna ponudbena cena vlagatelja ni vsebovala pravilnega seštevka vseh del, ki jih je treba izvesti in za katero je vlagatelj vpisal ceno. Naročnik ne more slediti revizijskim navedbam vlagatelja, da bo ta dela vlagatelj izvedel brezplačno, saj to iz njegove ponudbe ne izhaja, ker je cena za sporna dela določena v predračunu. Če bi naročnik sprejel ponudbo, bi pravno gledano moral plačati tudi ta dela, kar pomeni, da bi plačal več, kot če sprejme ponudbo izbranega ponudnika, kjer so zajeta vsa dela, končna vrednost ponudbe pa je nižja. V fazi izvajanja se dela plačujejo po predračunu.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 8. 2009 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je z vlogo z dne 19. 8. 2009 odstopil Državni revizijski komisiji celotno dokumentacijo v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila in dokumentacijo o revizijskem postopku, vodenem pri naročniku.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvedel po odprtem postopku, v katerem je prejel deset pravočasnih ponudb, kar izhaja tudi iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 21. 7. 2009. Kot najugodnejšo je po merilu "najnižja končna cena ponudbenega predračuna" izbral ponudbo izbranega ponudnika, kot izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, vsebovane v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 430-3/2009, z dne 22. 7. 2009.

Med strankama je dalje nesporno, kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo vlagatelja z dne 21. 7. 2009, da slednji v Predračunu št. 181/09 (OBR-12), v Prilogi št. 1 (Popis del) v "Rekapitulaciji J.-NN Energetski dovod" ni upošteval vrednosti postavk za "pripravljalna dela" in za "zemeljska dela" iz točke "II. Elektroinstalacije - gradbena dela". Vrednosti slednjih postavk posledično tudi niso bile zajete v končni ponudbeni vrednosti ponudbenega predračuna, ki je brez upoštevanja vrednosti manjkajočih postavk znašala v višini 399.856,06 EUR (z DDV). Kot izhaja iz obrazložitve Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 22. 7. 2009, je naročnik vrednosti manjkajočih postavk upošteval tako, da jih je prištel končni ponudbeni vrednosti vlagatelja, ki je po naročnikovem seštevku znašala v višini 416.270,00 EUR (z DDV) in je tako presegla končno ponudbeno vrednost izbranega ponudnika, ki je znašala v višini 414.659,28 EUR (z DDV).

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik smel popraviti končno ponudbeno vrednost vlagatelja tako, da je h končni ponudbeni vrednosti vlagatelja iz ponudbe vlagatelja prištel vrednosti manjkajočih postavk iz popisa del in tako popravljeno vrednost upošteval pri ocenjevanju ponudbe po merilu "najnižja končna cena ponudbenega predračuna".

Naročnik je v razpisni dokumentaciji za predmetno javno naročilo, Navodilih za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) v 3. členu določil, da mora gospodarski subjekt za popolnost ponudbe predložiti tudi Predračun (OBR-12) in Popis del (Priloga št. 1), ki ga mora izpolniti gospodarski subjekt. V 9. členu navodil je določeno, "da mora gospodarski subjekt navesti končno vrednost ponudbe v evrih. Končna cena mora vsebovati vse stroške (dobave in montaže oziroma v skladu s projektnimi zahtevami v popisu del), popuste in rabate. Ponudnik mora DDV posebej prikazati. Za izbor najugodnejšega ponudnika bo uporabljena najnižja končna cena ponudbenega predračuna. Cene iz ponudbenega predračuna so fiksne. V 3. odstavku 14. člena navodil pa je naročnik zapisal: "V kolikor se pri pregledu ponudbe ugotovi, da so v ponudbenem predračunu računske napake, bo investitor v analizi ponudbe upošteval kot veljavno enotno ceno, ki bo odgovarjala končni vrednosti ponudbenega predračuna. Napak se ne popravlja."

Iz tako zapisanih določb razpisne dokumentacije gre zaključiti, da je naročnik zapisal jasno pravilo, kako bo odpravljal računske napake, in sicer na način, da bo naročnik upošteval kot veljavno enotno ceno, ki bo odgovarjala končni vrednosti ponudbenega predračuna, pri tem pa ne bo dopuščal popravka napak. Ob upoštevanju dejstva, da Zakon o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) problematike računskih napak ne ureja v svojih določbah, je Državna revizijska komisija za presojo spornega vprašanja uporabila naročnikovo pravilo v vsebini, kot ga je naročnik zapisal v 3. odstavku 14. člena navodil.

Na podlagi navedenega pa je Državna revizijska komisija ocenila, da je naročnik s tem, ko je pri ocenjevanju ponudb upošteval končno ponudbeno vrednost vlagatelja, ki je v ponudbi vlagatelja znašala v višini 399.856,06 EUR (z DDV), skupaj s seštevkom vrednosti manjkajočih postavk, tako da je končna ponudbena vrednost vlagatelja po naročnikovem seštevku znašala v višini 416.270,00 EUR (z DDV), ravnal v nasprotju z določbo 3. odstavka 14. člena navodil. Naročnik bi namreč ob upoštevanju lastnega pravila iz razpisne dokumentacije, da se napak ne popravlja in da bo v primeru ugotovljenih računskih napak upošteval kot veljavno enotno ceno, ki bo odgovarjala končni vrednosti ponudbenega predračuna, potem, ko je pri analizi in ocenjevanju ponudbe vlagatelja odkril "računske napake", lahko upošteval kot veljavno le enotno ceno, ki je odgovarjala končni ponudbeni vrednosti vlagatelja in je znašala v višini 399.856,06.

Ker je naročnik v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ravnal v nasprotju z lastnimi pravili iz razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija naročnikovo ravnanje ocenila kot nedopustno, s tem povezani revizijski očitki vlagatelja pa so utemeljeni. Z navedenim ravnanjem je naročnik po oceni Državne revizijske komisije ravnal tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, ki med drugim zahteva, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja.

Ob vsem ugotovljenem je Državna revizijska komisija zaključila, da je potrebno zahtevku za revizijo vlagatelja ugoditi in je razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovano v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 430-3/2009, z dne 22. 7. 2009.

Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Državna revizijska komisija lahko na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da bodisi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato v obravnavanem primeru ne more ocenjevati ponudb in odločiti o izboru najugodnejšega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija naročnika še opozarja, da bo moral naročnik v morebitnem v ponovljenem postopku izvesti pregled in ocenjevanje prejetih ponudb, ob upoštevanju pravil iz razpisne dokumentacije. Vendar pa bi se po oceni Državne revizijske komisije, ob upoštevanju načina odpravljanja računskih napak, kot ga je zapisal naročnik v 3. odstavku 14. člena navodil, lahko zgodilo, da ponudbe v cenovnem delu ne bodo (več) medsebojno primerljive.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) in 20% DDV na nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.984,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.984,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 26. 8. 2009



Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
Član Državne revizijske komisije










Vročiti:
- OBČINA CERKNICA, Cesta 4. maja 53, Cerknica
- Odvetniki Bojan Makovec, Andrej Doles, Katarina Doles - Toš in mag. Franci Kodela, Kolodvorska 6, Domžale
- GRADIšČE, d.o.o., Podskrajnik 16b, Cerknica
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran