018-169/2009 Dom dr. Janka Benedika Radovljica in Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo podstrešja in preureditev neizkoriščenega podstrešja v bivalne prostore v zvezi z zahtevkom za revizijo in pritožbo, ki ju je vložil vlagatelj Splošno gradbeno podjetje Tehnik, d. d., Stara cesta 2, škofja Loka (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnikov Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova ulica 5, Ljubljana in Dom dr. Janka Benedika Radovljica, šercerjeva ulica 35, Radovljica (v nadaljevanju: naročnik), 17. 8. 2009 soglasno

odločila:

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahtevek za revizijo se glede predloga za razveljavitev odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe zavrne kot neutemeljen.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 15. 6. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN4766/2009) s "Sklepom o oddaji javnega naročila" št. JN-R2/2009 z dne 16. 7. 2009 odločil, da izmed petih prejetih ponudb tri ponudbe (med njimi je vlagateljeva ponudba) izloči, kot najugodnejšo ponudbo izmed preostalih dveh ponudb pa izbere ponudbo ponudnika Cestno podjetje Kranj, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 23. 7. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročnika poziva, da "ponovno pregleda vse ponudbe in poda novo odločitev o oddaji javnega naročila", saj bi moral izločiti ponudbo izbranega ponudnika, ker naj bi izbrani ponudnik imel med 26. 6. 2009 in 2. 7. 2009 blokiran transakcijski račun, ne bi pa smel izločiti vlagateljeve ponudbe, saj je vlagatelj - kot tudi izhaja iz izjave D/15 - pripravljen vsa dela izvesti za ponujeno ceno, navedba "samo priključek" pri dveh izmed postavk pa je pomotoma ostala v besedilu, zato naj je naročnik "ne upošteva oz. jo tretira kot brezpredmetno".

Naročnik je z "Odločitvijo o zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila" z dne 6. 8. 2009 zahtevek za revizijo glede primernosti vlagateljeve ponudbe zavrnil, saj vlagatelj ni ponudil celotnega predmeta javnega naročila, dostavek "samo priključek" pa "nedvoumno pomeni spremembo vsebine predmeta javnega naročila", glede nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika pa ob sklicevanju na "že uveljavljeno prakso Državne revizijske komisije" zavrgel, češ da vlagatelj z uveljavljanjem enakopravne obravnave ne brani lastnih interesov, ampak interes tretjesodelujočega ponudnika, čigar ponudbo je naročnik tudi izločil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 7. 8. 2009 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z vlogo z dne 10. 8. 2009 pa je vložil pritožbo, s katero predlaga razveljavitev zavrženja zahtevka za revizijo glede neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika, in navaja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo dal napačen pravni pouk, da je naročnik prilagodil prakso Državne revizijske komisije svojim potrebam, pri čemer ni upošteval, da postopek revizije ni še končan, in da je naročnik ravnal neskladno z enakopravno obravnavo.

Državna revizijska komisija je 10. 8. 2009 od naročnika prejela dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je v tridnevnem roku (torej pravočasno glede na drugi odstavek 13. člena ZRPJN) po prejemu "Odločitve o zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila" z dne 6. 8. 2009 vložil tudi pritožbo, čeprav ga naročnik o možnosti njene vložitve kljub izreku (tj. delno zavrženje zahtevka za revizijo) v zapisanem pravnem pouku ni poučil. Očitana pomanjkljivost "Odločitve o zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila" z dne 6. 8. 2009 (oziroma njenega pravnega pouka) vlagatelju ni ne okrnila ne onemogočila pravnega varstva, sicer pa vlagatelj tudi ni izkazal, kako naj bi ta vplivala na njegovo pravno varstvo.

Z vložitvijo zahtevka za revizijo (kot izhaja iz prvega in tretjega odstavka 9. člena ZRPJN) vlagatelj brani svoje interese, ne pa interesov drugih ponudnikov oziroma tretjih oseb (prim. drugi odstavek 9. člena ZRPJN). Pritožba pa je pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku revizije (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev revizijskega postopka) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev pogoja, izbira ali izločitev ponudbe) (prim. zadeva št. 018-084/2009).

Obravnava kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) glede na dejanske okoliščine primera ni in tudi ne bi bila potrebna. Če bi namreč Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik neupravičeno izločil vlagateljevo ponudbo, bi bila vlagateljeva ponudba kot ugodnejša po merilu najnižja cena (točka IV.1.1 obvestila o naročilu; 6. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe; str. 24 razpisne dokumentacije) pred ponudbo izbranega ponudnika (gl. zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 7. 7. 2009) in bi že to zadostovalo za izboljšavo vlagateljevega položaja v postopku oddaje javnega naročila. Razveljavitev odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe bi v takem primeru namreč po naravi stvari zahtevala tudi razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku. V primeru pa, če bi vlagatelj ne uspel izkazati neupravičenosti izločitve svoje ponudbe, bi pa uspel izkazati, da bi moral naročnik izločiti ponudbo izbranega ponudnika, bi naročniku kot popolna ostala še ena ponudba, ki bi imela največ možnosti za izbiro (če bi naročnik oddal javno naročilo v izvedbo). Ugotovitev kršitve pri ravnanju s ponudbo izbranega ponudnika zato v slednjem primeru ne bi vplivala na izboljšavo vlagateljevega položaja.

Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje samo toliko, da si nekateri izmed naročnikov napačno razlagajo "že uveljavljeno prakso Državne revizijske komisije", saj spregledajo, da ne more biti primerljiva situacija, ko o zahtevku za revizijo odloča naročnik, zoper odločitev katerega je mogoče zahtevati nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN) in je torej možno preizkusiti zahtevek za revizijo še enkrat, s situacijo, ko o zahtevku za revizijo odloča Državna revizijska komisija, zoper odločitev katere pa pravnih sredstev ni, hkrati pa izpostavlja tisto, kar vlagatelj posredno izpostavlja s svojimi navedbami. Namreč, odločitev v neki zadevi je vedno odvisna od konkretnih dejanskih okoliščin primera.

Naročnikova odločitev, da zavrže zahtevek za revizijo je glede na okoliščine (ki jih je Državna revizijska komisija predhodno pojasnila) konkretnega primera pravilna, na to pa ne more vplivati (domnevno napačna) obrazložitev. Zato je Državna revizijska komisija pritožbo na podlagi druge alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Tako je treba kot osrednje razrešiti vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo (kot neprimerno) izločil.

Naročnik mora izločiti nepopolno ponudbo (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Primernost ponudbe je eden izmed elementov popolnosti ponudbe (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna ponudba pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Iz "Odločitve o zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila" z dne 6. 8. 2009 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil, ker je pri pregledu ponudbe ugotovil, da je vlagatelj pri dveh postavkah (C/Instalacije, II. Strojne instalacije, Notranja vodovodna, "08. Izvedba priključka kopalne kadi" in "09. Izvedba priključka pomivalnega korita, z montažnim elementom") glede na dostavek "samo priključek" ponudil le slednjega, s čimer je "spremenil vsebino predmeta javnega naročila, saj ni ponudil celotnega predmeta javnega naročila, kot je bil opredeljen v razpisni dokumentaciji". Vlagatelj priznava, da je pri dveh postavkah navedel dostavek "samo priključek", vendar izpostavlja, da ta nima take teže, da bi bil naročnik upravičen izločiti ponudbo.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da "v navedenem primeru ni šlo za spremembo vsebine javnega naročila", saj ponudba ne more spremeniti razpisne dokumentacije (in s tem določitve predmeta javnega naročila), ker razpisno dokumentacijo pripravi naročnik (ne pa ponudniki), zato je ponudba [ki jo seveda pripravi(jo) ponudnik(i)] lahko le skladna z njo ali pa ne (prim. zadeva št. 018-071/2009), vendar pa iz nadaljevanja naročnikove utemeljitve izhaja, da naročnik izpostavlja, da vlagatelj ponudbe ni pripravil skladno z razpisno dokumentacijo, saj ni ponudil predmeta javnega naročila v vsebini, kot ga je zahtevala razpisna dokumentacija. Državna revizijska komisija pa se glede slednjega kljub vlagateljevim ugovorom strinja z naročnikom.

Vlagatelj je v ponudbo sicer predložil izjavo D/15, da sprejema pogoje razpisne dokumentacije, vendar je to obveznost moral tudi izkazati skozi ponudbo. Naročnik je tako v 3. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 18-19 razpisne dokumentacije) (med drugim) določil, da "[p]onujena dela morajo v celoti ustrezati zahtevam iz razpisne dokumentacije. V kolikor ponudnik ne ponudi vseh zahtevanih del ali so le ta neustrezna, se ponudnika izloči iz nadaljnjega obravnavanja.", v 5. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 22-23 razpisne dokumentacije) pa je (med drugim) določil, da "[c]ene v ponudbi morajo biti izražene v evrih (EUR) in morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene, davke in morebitne popuste". Pri spornih dveh (kot sicer še nekaterih drugih) postavkah je naročnik v popisu del določil, da morajo ponudniki podati ceno za "kompl."; torej ceno za vse elemente, ki sestavljajo postavko. Vlagatelj je s spornim dostavkom naročniku sporočil, da mu ponuja "samo priključek", kar je manj od celotne vsebine spornih dveh postavk, zato je naročnik upravičeno označil ponudbo za neprimerno (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vlagatelj se na klavzulo "ključ v roke", ne da bi upošteval zahtev, ki jih je postavljala razpisna dokumentacija, neuspešno sklicuje. Namreč, vlagatelj je moral kljub sprejemu zaveze izvesti dela po klavzuli "ključ v roke" ponuditi tudi vse postavke v celoti in navesti njihove cene. Vlagatelj zatrjuje, da je vsa dela "iz predračuna št. 9219 â?? pripravljen izvesti za ponujeno ceno". Čeprav ni povsem jasno, ali je vlagatelj kljub citiranju številke svojega predračuna želel izpostaviti, da je pripravljen za ponujeno ceno izvesti vsa dela, ki jih predvideva popis del in s tem razpisna dokumentacija (naročnik je namreč vlagateljevo ponudbo izločil, ker je ugotovil, da iz predračuna št. 9219 ne izhaja, da vlagatelj ponuja predmet javnega naročila v zahtevani vsebini), pa pojasnilo, da ponudnik ponuja vse elemente postavke, čeprav temu sporni dostavek pri dveh postavkah v predračunu št. 9219 nasprotuje, po roku za predložitev ponudb zaradi omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (Ponudnik ne sme spreminjati â?? tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila â??) ne bi bilo dopustno. Pojasnilo bi namreč pomenilo spremembo (vsebine) ponudbe. Zaradi omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 je zato neutemeljeno tudi vlagateljevo sklicevanje na to, da naročnik spornega dostavka "ne upošteva oz. jo tretira kot brezpredmetno".

Ker vlagatelj ni uspel niti izkazati, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ko je izločil njegovo ponudbo (kot neprimerno), je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v tem delu na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov. Ker vlagatelj v postopku revizije ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 17. 8. 2009

Predsednica senata
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Dom dr. Janka Benedika Radovljica, šercerjeva ulica 35, 4240 Radovljica,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Splošno gradbeno podjetje Tehnik, d. d., Stara cesta 2, 4220 škofja Loka,
- Cestno podjetje Kranj, d. d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran