018-160/2009 Občina Žužemberk

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za opravljanje prevozov otrok v Oš Žužemberk za obdobje štirih let in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil vlagatelj Sintrako, d. o. o., Veliko Mlačevo 82, Grosuplje, ki ga zastopa Lado Orel, odvetnik v Ribnici (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Žužemberk, Grajski trg 33, Žužemberk (v nadaljevanju: naročnik), 7. 8. 2009 soglasno

odločila:

1. Pritožba se zavrže.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Državna revizijska komisija je 31. 7. 2009 od naročnika prejela vlogo "Odstop v odločanje" št. 430-41/2009-15 z dne 29. 7. 2009, s katero jo obvešča, da je 28. 7. 2009 prejel pritožbo in jo skupaj z dokumentacijo odstopa v reševanje.

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik z "Odločitvijo o izidu javnega naročila" št. 430-41/2009-7 z dne 29. 6. 2009 sodelujoča ponudnika obvestil, da javno naročilo v sklopu 1 odda ponudniku FS, d. o. o., Žužemberk, Grajski trg 15, Žužemberk, v sklopu 2 pa javnega naročila ne odda. Zoper to odločitev je vlagatelj 10. 7. 2009 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik - po izvedenem postopku dopolnitve zahtevka za revizijo - zavrgel, ker naj bi vlagatelj zahtevek za revizijo dopolnil prepozno, sicer pa tudi nepravilno, ker ni predložil potrdila o vplačilu takse v višini 5.000 eurov, ni pa predložil tudi partnerjevega pooblastila. Vlagatelj je pri naročniku vložil pritožbo z dne 27. 7. 2009, s katero predlaga razveljavitev odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo, ker naročnik ni upošteval, da je le v delu ponudbe nastopal s partnerjem.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožba prepozna, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje (tako že npr. v zadevi št. 018-033/2009), da je postopek revizije postopek pravnega varstva; torej z vložitvijo zahtevka za revizijo upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) začne (12. člen ZRPJN; npr. zadeva št. 018-269/2007) postopek pravnega varstva zoper kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (gl. 1. člen ZRPJN ter 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v zadevi št. 018-083/2008, iz določb ZRPJN (12. in 13. člen ZRPJN; pa tudi 17. člen ZRPJN, ko se odloča o sklepu, s katerim naročnik ustavi postopek revizije), je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku revizije (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev revizijskega postopka) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev pogoja, izbira ali izločitev ponudbe), saj, kot je bilo že pojasnjeno, zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN), nato pa (po prejemu naročnikove meritorne odločitve âˆ" 16. člen ZRPJN; izjema v primeru "molka naročnika", drugi odstavek 16. člena ZRPJN) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN) (prim. zadeva št. 018-084/2009). Zato Državna revizijska komisija v postopku s pritožbo ne more ugotavljati, da je "zahteva za revizijo utemeljena", in niti obravnavati predloga, da se zahtevku za revizijo ugodi.

Državna revizijska komisija nadalje pojasnjuje, da po vložitvi zahtevka za revizijo (prvi in drugi odstavek 12. člena ZRPJN) naročnik preveri, ali so izpolnjene postopkovne (procesne) predpostavke (12. in 13. člen ZRPJN) za njegovo vsebinsko (meritorno) obravnavo (16. člen ZRPJN). V nekaterih primerih je neizpolnjevanje procesnih predpostavk (npr. zahtevek za revizijo je nepopoln, ker ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN) mogoče sanirati (gl. peti odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da procesne predpostavke (ob upoštevanju zakonskega postopka glede dopolnitve zahtevka za revizijo) niso izpolnjene, zahtevek za revizijo zavrže (peti odstavek 12. člena ZRPJN in drugi odstavek 13. člena ZRPJN). Zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN oziroma drugim odstavkom 13. člena ZRPJN vloži pritožbo, ki jo naslovi na Državno revizijsko komisijo in jo tudi vloži pri njej.

Glede na predhodno navedeno se je presoja Državne revizijske komisije v tem postopku lahko omejila le na odločanje o pritožbi z dne 27. 7. 2009 glede izpodbijanja zakonitosti sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je pritožbo prejela od naročnika kot odstopljeno dokumentacijo, in sicer po pošti 31. 7. 2009 (kot prilogo dopisu št. 430-41/2009-15 z dne 29. 7. 2009). Državna revizijska komisija pritožbe ni prejela od vlagatelja neposredno.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno dokumentacijo in ugotovila, da je vlagatelj pritožbo vložil v ovojnico, na kateri so (kot relevantni za odločanje o pritožbi):
- odtis štampiljke z navedbo podatkov o vlagateljevem pooblaščencu (osebni podatki in naslov),
- nalepljena nalepka za priporočeno pošiljko "RR 32363 074 5 SI" skupaj z datumom 27. 7. 2009,
- navedeni podatki o naslovniku, in sicer "Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk".

Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da je vlagatelj (kot pravna oseba) izpodbijani sklep prejel 24. 7. 2009, njegov pooblaščenec pa 27. 7. 2009 (oboje je razvidno iz poštnih povratnic). V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN je možno vložiti pritožbo zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v izpodbijani sklep in ugotovila, da je pravni pouk zapisan pravilno, saj je v njem (kot relevantno) določeno, da je zoper izpodbijani sklep "skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN v treh dneh od prejema tega sklepa mogoča pritožba na Državno revizijsko komisijo, koliko vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno".

V skladu s pravili o računanju rokov iz drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP-UPB3, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) in upoštevajoč prvi odstavek 137. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) glede vročanja pooblaščencem je rok za vložitev pritožbe začel teči 28. 7. 2009 (torek), tretji dan pa je bil 30. 7. 2009 (četrtek).

V drugem odstavku 112. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) je določeno, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pritožbo vložil (skladno s podatkom s poštne nalepke na ovojnici; priporočena pošiljka) 27. 7. 2009 (ponedeljek), torej znotraj roka oziroma še pravočasno, hkrati pa ugotavlja, da je zaradi podatkov o naslovniku, zapisanih na ovojnici, pošiljka prispela k naročniku in ne k Državni revizijski komisiji. Iz drugega odstavka 112. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) je razvidno, da se v primeru pošiljanja vloge priporočeno po pošti "šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena"; torej je bila pritožba glede na podatke, ki so bili navedeni na ovojnici, izročena naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji.

Naročnik je Državni revizijski komisiji pritožbo odstopil 30. 7. 2009, ta pa je pritožbo in dokumentacijo, odstopljeno po pošti, prejela 31. 7. 2009 (petek). Državna revizijska komisija je odstopljeno pritožbo torej prejela po dnevu, do katerega je moral vlagatelj vložiti pritožbo (četrtek, 30. 7. 2009); torej po poteku tridnevnega roka iz petega odstavka 12. člena ZRPJN.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je Državna revizijska komisija v morala presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta nevednosti ali očitne pomote vložnika (tu: vlagatelja) iz osmega odstavka 112. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki določa: "Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika."

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelja v konkretnem primeru zastopa odvetnik (pooblaščenec), zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za uporabo instituta nevednosti vložnika (gl. tudi Aleš Galič in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 464). Vendar bi instituta nevednosti vložnika ne mogli uporabiti niti zato, ker je bil pravni pouk v izpodbijanem sklepu pravilen (gl. tudi Aleš Galič in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 465). Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da niso izpolnjeni niti pogoji za uporabo instituta očitne pomote vložnika, saj so na ovojnici navedeni podatki o naročniku kot naslovniku, vloga (pritožba z dne 27. 7. 2009) pa sicer niti ni bila naslovljena na Državno revizijsko komisijo (temveč na naročnika) (prim. Aleš Galič in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 464; prim. Vrhovno sodišče RS v sklepih št. II Ips 253/2003 z dne 19. 6. 2003, II Ips 445/2003 z dne 30. 9. 2004, II Ips 446/2006 z dne 20. 9. 2007). Pritožbe Državna revizijska komisija sicer ni prejela niti v vednost.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija prejela odstopljeno dokumentacijo (in s tem pritožbo) od naročnika po datumu, ki je bil kot zadnji določen, da se šteje, da je pritožba vložena pravočasno (tj. po 30. 7. 2009), vložitve pa po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče pripisati ne očitni pomoti ne nevednosti vložnika (tu: vlagatelja), zato v obravnavanem primeru pritožbe ni mogla šteti za pravočasno.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija skladno s prvo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbo zavrgla kot prepozno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevo za povrnitev stroškov (22. člen ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 7. 8. 2009

Predsednica senata
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk,
- odvetnik Lado Orel, p. p. 6, 1310 Ribnica,
- FS, d. o. o., Žužemberk, Grajski trg 15, 8360 Žužemberk,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran