018-145/2009 REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA šOLSTVO IN šPORT

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07) v senatu člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata in članic Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izgradnja opornega zidu in izvedba večjih investicijsko vzdrževalnih del letalnica NC Planica", začetega na podlagi zahtevka za revizijo 1. ponudnika CESTNO PODJETJE KRANJ, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga po pooblastilu zastopata Odvetnik Zmago Marovt in Odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in 2. ponudnika KOMIN INŽENIRING, d.d., Gospodinjska ulica 8, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA šOLSTVO IN šPORT, Masarykova 16, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 7. 2009

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o zaključku postopka oddaje javnega naročila, vsebovana v Obvestilu o zaključku postopka javnega naročila, izdanim dne 15. 6. 2009, pod št. 4300-211/2009/15.

3. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.984,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
4. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.960,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu "Izgradnja opornega zidu in izvedba večjih investicijsko vzdrževalnih del letalnica NC Planica" objavil na portalu javnih naročil dne 30. 4. 2009 pod št. objave JN3441/2009.

Naročnik je dne 15. 6. 2009 sprejel Obvestilo o zaključku postopka javnega naročila, št. 4300-211/2009/15, s katerim je ponudnike obvestil, da predmetno javno naročilo ne odda nobenemu ponudniku in da postopek zaključuje.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 26. 6. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o zaključku postopka z dne 15. 6. 2009. Zatrjeval je, da je njegova ponudba pravilna, popolna in po merilih najugodnejša in je izpodbijal naročnikovo ugotovitev o nepopolnosti njegove ponudbe. Vrednost pogodbenih del v predmetnem razpisu je bila določena po načelu fiksne cene na enoto, v pogodbeno vrednost pa so zajeti vsi stroški. Iz ponudbe prvega vlagatelja izhaja, da znaša vrednost pogodbenih del s 25% popustom 985.094,79 EUR (brez DDV). V Obrazcu 3 je šlo za rekapitulacijo, v katero naj bi ponudniki zgolj prepisali cene iz ponudbenega predračuna po posameznih skupnih postavkah. Prvi vlagatelj je v ponudbenem predračunu jasno specificiral ponudbene vrednosti za posamezne postavke etaž vzdrževanja sodniškega stolpa in skupno ceno za vzdrževanje sodniškega stolpa, torej je iz ponudbenega predračuna razvidna vrednost teh del. V rekapitulacijo pa je prvi vlagatelj zapisal skupno vrednost del za vzdrževanje sodniškega stolpa. Ponudba prvega vlagatelja v tem delu tako ni nepravilna in nepopolna. Napačna je po mnenju prvega vlagatelja tudi naročnikova ugotovitev, da je zaradi dejstva, ker je popravek v Obrazcu 3 le parafiran in ni žigosan, ponudba prvega vlagatelja nepravilna. Takšen razlog namreč ne more biti podlaga, da bi naročnik lahko ponudbo izločil. Tudi sicer so cene iz Obrazca 3 enake cenam iz 4. člena vzorca pogodbe. Naročnikov očitek glede zgoščenke je prvi vlagatelj zavrnil z obrazložitvijo, da ni smel sam spreminjati zahtev naročnika iz zgoščenke, temveč je bil skladno z navodilom dolžan samo vpisati cene. V originalni ponudbi prvega vlagatelja je dopis prvega vlagatelja, v katerem le-ta opozarja naročnika, da je izračun ponudbe pravilen v ročno prepisani, papirni obliki. Pri vpisovanju ponudbenih cen na enoto v obrazec v elektronski obliki pa je prvi vlagatelj ugotovil nepravilnosti v xis obrazcu razpisne dokumentacije, saj so bile formule za izračun cen nepravilne. Ker je bil razpisni obrazec v elektronski obliki zaklenjen, in ker ponudniki niso smeli samoiniciativno popravljati navedenih nepravilnosti, prvi vlagatelj obrazca v elektronski verziji ni popravil. Prvi vlagatelj je v nadaljevanju izpodbijal pravilnost ponudbe ponudnika Komin inženiring, d.o.o., in sicer iz razloga, ker naj slednja ne bi izpolnjevala tehničnih pogojev (referenc) in ker ponudbeni obrazec izjave zavarovalnice za pridobitev zavarovalne police ni skladen z razpisnim Obrazcem 13, ker je pogojen.

Naročnik je dne 6. 7. 2009, pod št. 4300-211/2009-25 sprejel sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja. V zvezi z nepopolno izpolnjenim Obrazcem 3 je pojasnil, da je prvi vlagatelj ravnal v nasprotju z naročnikovo zahtevo v razpisni dokumentaciji, kjer je naročnik jasno zapisal, da bo v primeru, da bo ponudbo, ki ne bo izpolnjevala vseh zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije in iz ZJN-2, kot nepopolno zavrnil. Obrazec 3 je bil sestavni del razpisne dokumentacije, zato bi prvi vlagatelj v njem moral izpolniti vsa prazna mesta z jasnimi tiskanimi črkami skladno z 2. točko II. dela Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Prvi vlagatelj tega ni storil, v zahtevku za revizijo pa sam priznava, da cen iz predračuna ni prepisal na Obrazec 3. Glede nežigosanega popravka na Obrazcu 3 je naročnik navedel, da prvi vlagatelj ni sledil zahtevam iz razpisne dokumentacije, kjer je naročnik izrecno zahteval, da mora ponudnik morebitne popravke opremiti z žigom in podpisom svoje pooblaščene osebe. Prvi vlagatelj je Obrazec 3 popravil z edigsom, ni pa popravka žigosal. Dalje je naročnik glede navedb prvega vlagatelja, da naj bi bile formule za izračun cen na zgoščenki nepravilne, pojasnil, da je prvi vlagatelj napačno razumel naročnikove ugotovitve. Naročnik je namreč v tem delu ponudbe prvega vlagatelja ugotovil, da prvi vlagatelj tako pri papirni kot elektronski verziji v enoti cene ni upošteval popusta, kar pa nima nobene zveze z nepravilno formulo za izračun cen v elektronski tabeli na zgoščenki. Sicer je naročnik obvestilo o nepravilni formuli upošteval in ponudnikom tudi pisno sporočil, da bo popravke formule v tabelo vnesel naknadno. V zvezi s ponudbo ponudnika Komin inženiring, d.o.o., je naročnik odgovoril, da je pomanjkljivosti te ponudbe ugotovila že strokovna komisija naročnika, ki je slednjo ponudbo tudi izločila kot nepopolno.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 13. 7. 2009 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 6. 7. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je prav tako predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o zaključku postopka z dne 15. 6. 2009. V zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, da drugi vlagatelj v ponudbi ni predložil zahtevanih referenčnih potrdil - Obrazcev 5a, je navedel, da bi ga naročnik moral pozvati k dopolnitvi formalne nepopolnosti. Enako je drugi vlagatelj navedel glede ponudbenega predračuna na zgoščenki, katerega drugi vlagatelj ni predložil v ponudbi. Tudi sicer je imel ponudbeni predračun v elektronski obliki za naročnika le sekundarni pomen, saj je naročnik na vprašanje zainteresiranega ponudnika, ki je naročnika opozoril na napačne formule v Excel tabeli, naročnik odgovoril, da bo formule popravil naročnik po oddaji naročila in da ponudniki v celico navedejo ponudbeno ceno na enoto, v pdf popisno dokumentacijo pa navedejo pravilne izračune tudi v skupni rekapitulaciji. V zvezi z nepopolnim Obrazcem 3, kjer drugi vlagatelj ni izpolnil cen za podpostavke vzdrževanja sodniškega stolpa, je drugi vlagatelj prav tako zatrjeval, da gre za formalno nepopolnost, saj odprava navedene pomanjkljivosti ne vpliva na razvrstitev ponudbe drugega vlagatelja.

Naročnik je dne 10. 7. 2009, pod št. 4300-211/2009-30 sprejel sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja. V zvezi z nepredložitvijo Obrazca 5a je naročnik navedel, da je tolmačenje drugega vlagatelja glede formalno nepopolne ponudbe preširoko. Naročnik je v razpisni dokumentaciji jasno zahteval, da ponudniki poleg seznama objektov priložijo tudi potrdila naročnikov kot investitorjev o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje, v potrdilih pa mora biti naveden čas gradnje in vrednost objekta, navedba, da so bila dela opravljena pravočasno in kvalitetno ter navedba podatkov naročnikov. Ker drugi vlagatelj svojih referenc ni dokazal s potrdili naročnikov, naročnik ni mogel šteti, da je drugi vlagatelj nesporno tehnično sposoben izvesti javno naročilo. Zato je njegova ponudba neprimerna in posledično nepopolna. Glede predložitve ponudbenega predračuna na zgoščenki je naročnik pojasnil, da ni nikjer navedel, da je popis del v Excel obliki sekundarnega pomena oziroma da za ponudnika ni zavezujoč. Četudi bi naročnik omogočil dopolnitev ponudbe drugega vlagatelja v tem delu, bi njegova ponudba bila glede na ostale pomanjkljivosti še vedno nepopolna. Tudi nekateri drugi ponudniki v svoji ponudbi niso priložili popisa del na zgoščenki, zato je naročnik spoštoval načelo enakopravnosti in vse ponudnike enako obravnaval in jih izločil iz istega razloga. V zvezi s pomanjkljivo izpolnjenim Obrazcem 3 je naročnik pojasnil, da je drugi vlagatelj ravnal v nasprotju z naročnikovo zahtevo v razpisni dokumentaciji, kjer je naročnik jasno zapisal, da bo v primeru, da bo ponudbo, ki ne bo izpolnjevala vseh zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije in ZJN-2, kot nepopolno zavrnil. Obrazec 3 je bil sestavni del razpisne dokumentacije, zato bi drugi vlagatelj v njem moral izpolniti vsa prazna mesta z jasnimi tiskanimi črkami skladno z 2. točko II. dela Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Drugi vlagatelj tega ni storil, v zahtevku za revizijo pa sam priznava, da cen iz predračuna ni prepisal tudi na Obrazec 3. Naročnik pa je v ponudbi drugega vlagatelja ugotovil še dodatno nepravilnost, saj je drugi vlagatelj ponudbi priložil pogojno izjavo zavarovalnice za pridobitev zavarovalne police, kar je v nasprotju z vsebino in zahtevo naročnika iz Obrazca 13 razpisne dokumentacije.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 14. 7. 2009 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogami z dne 15. 7. 2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenim revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v postopku ob upoštevanju načela hitrosti najprej sklenila, da obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s 1. odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP - UPB3 (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ugotovila, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in izdala enoten (skupni) sklep.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila, ponudbo prvega vlagatelja, ponudbo drugega vlagatelja in dokumentacijo o revizijskem postopku, ki ga je vodil naročnik.
Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med vsemi strankami ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je pravočasno prejel sedem ponudb, kar izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb, št. 4300-211/2009-12 z dne 10. 6. 2009. Naročnik je z Obvestilom o zaključku postopka javnega naročila, sprejetega dne 15. 6. 2009, pod št. 4300-211/2009/15, ki ga izpodbijata oba vlagatelja, ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo ne odda nobenemu ponudniku in se predmetni postopek javnega naročila zaključi. Kot razlog za takšno odločitev je naročnik v obrazložitvi citiranega obvestila navedel, da ni pridobil nobene popolne ponudbe, zato je vse ponudbe izločil iz nadaljnjega postopka, hkrati pa je iz tega razloga za predmetno javno naročilo napovedal postopek s pogajanji brez predhodne objave.

Sporno vprašanje med strankami je, ali je naročnik ravnal zakonito, s tem ko je ponudbo prvega vlagatelja in ponudbo drugega vlagatelja izločil kot nepopolno iz razloga, ker določeni dokumenti oziroma sestavni deli ponudbe niso bili v celoti izpolnjeni, oziroma ponudbi niso bili predloženi.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila utemeljenost zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, ki je izpodbijal naročnikovo ugotovitev o nepopolnosti njegove ponudbe. Kot izhaja iz obrazložitve Obvestila o zaključku postopka javnega naročila z dne 15. 6. 2009, naj bi prvi vlagatelj v svoji ponudbi oddal nepopoln Obrazec 3, ker naj ne bi specificiral ponudbene cene za sodniški stolp po etažah, dalje naj bi popravek na Obrazcu 3 le parafiral in ne tudi žigosal, ponudbeni predračun pa naj ne bi bil skladen z Obrazcem 3, ker bi moral prvi vlagatelj oddati ponudbeni predračun, ki ima popust upoštevan v enoti cene tako na originalnem popisu (ročno) kot na zgoščenki.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točki 2. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji (v nadaljevanju: navodila), navedel: "Ponudniki morajo vse dokumente skrbno pregledati in v razpisni dokumentaciji izpolniti vsa prazna mesta z jasnimi tiskanimi črtami oziroma mora biti ponudba napisana na način, da pisalo ali drugi vir pisave oziroma tiskanja pušča trajno sled. Vsi dokumenti morajo biti na mestih, kjer je to označeno, podpisani s strani pooblaščene osebe in žigosani z žigom ponudnika. Morebitne popravke mora ponudnik opremiti z žigom in podpisom svoje pooblaščene osebe."Dalje je naročnik v 4. točki navodil navedel, katere dokumente in priloge morajo priložiti ponudniki v ponudbi; v okviru točke C) je tako zahteval: "Ponudba (Razpisni obrazec št. 3). Ponudba mora biti izdelana po načelu "fiksne cene po enoti in dejanskih količinah", kjer je skupna ponudbena cena (razpisni obrazec št. 3), cene pa fiksne do zapisniške primopredaje objekta naročniku, v ponudbeni ceni morajo biti zajeti vsi stroški in morebitni popusti."

Prvi vlagatelj ne nasprotuje ugotovitvi naročnika, da v svoji ponudbi Obrazca 3 (Ponudba) ni izpolnil v delu, kjer bi moral navesti ponudbene cene za postavke vzdrževanja sodniškega stolpa po etažah od zap. št. 3.1 do 3.6. Slednje je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo prvega vlagatelja. Prav tako je Državna revizijska komisija ugotovila med strankama nesporno dejstvo, da je v Obrazcu 3 popravek ponudbene cene pod postavko 3. Vzdrževanje sodniškega stolpa skupaj, ponudbena cena popravljena tako, da je ponudbena cena zapisana na popravku s korektorjem, poleg te cene pa se nahaja zgolj podpis pooblaščene osebe (ki je enak podpisu na spodnji desni strani Obrazca 3), ne pa tudi žig prvega vlagatelja.

Naročniku ni mogoče očitati, da je ponudba prvega vlagatelja v spornih delih pomanjkljivo izpolnjena in zaradi tega ni v celoti izpolnila zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije. Vendar pa je potrebno pritrditi prvemu vlagatelju, da ne gre za takšne pomanjkljivosti, ki bi narekovale izločitev ponudbe prvega vlagatelja kot nepopolne skladno s 1. odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/07), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba pa je po definiciji iz 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ocenila, da naročnik ni imel zadostne podlage za izločitev ponudbe prvega vlagatelja iz nadaljnjega postopka kot nepopolne zgolj iz razloga, ker prvi vlagatelj v delu Obrazca 3 ni navedel ponudbenih cen za postavke vzdrževanja sodniškega stolpa po etažah od zap. št. 3.1 do 3.6. Kot namreč izhaja iz Obrazca 3, manjkajoče postavke za vzdrževanje sodniškega stolpa po etažah od zap. št. 3.1 do 3.6., predstavljajo zgolj razdelitev skupne cene pod zap. št. "3. Vzdrževanje sodniškega stolpa skupaj" in seštevek posameznih postavk cen na enoto in količin, ki jih je prvi vlagatelj v celoti navedel že v obrazcu ponudbenega predračuna (Priloga 1). Slednja razdelitev (seštevek) ponudbenih cen ni vplivala niti na razvrstitev ponudbe prvega vlagatelja glede na merilo najnižja ponudbena cena, torej na višino skupne ponudbene cene, niti ni vplivala na višino cene na enoto. Skupna ponudbena cena je bila navedena kot zadnja postavka na Obrazcu 3 in je zajemala seštevek vseh postavk: 1. Izgradnja opornega zidu, 2. Večja vzdrževalna dela in 3. Vzdrževanje sodniškega stolpa skupaj, torej tudi postavke vzdrževanja sodniškega stolpa skupaj, katero bi prvi vlagatelj moral razdeliti še po posameznih etažah sodniškega stolpa. Ceno na enoto pa so ponudniki morali navesti v ponudbenem predračunu (Priloga 1), kot izhaja iz točke M) 4. točke navodil v razpisni dokumentaciji, kjer je naročnik navedel, da ponudnik pripravi ponudbeni predračun obvezno z rekapitulacijo in s svojimi ponudbenimi kalkulacijskimi osnovami (ponudnik izdela kalkulacijske osnove za ponudbene postavke, ki so osnova za ceno na enoto). Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbeni predračun prvega vlagatelja tudi ugotovila, da so v predračunu navedene postavke ponudbenih cen za posamezna dela enake postavkam ponudbenih cen v Obrazcu 3, kot je to zatrjeval prvi vlagatelj, zaradi česar izpolnitev postavk za ponudbene cene za postavke vzdrževanja sodniškega stolpa po etažah od zap. št. 3.1 do 3.6. v Obrazcu 3 ne bi mogla spreminjati navedenih cen.

Dejstvo, da vlagatelj popravku ponudbene cene v Obrazcu 3 ni dodal žiga, s čimer je sicer ravnal v nasprotju z zgoraj citirano naročnikovo zahtevo v razpisni dokumentaciji, da mora ponudnik morebitne popravke opremiti z žigom in podpisom svoje pooblaščene osebe, pa po oceni Državne revizijske komisije predstavlja pomanjkljivost, zaradi katere bi naročnik moral prvemu vlagatelju omogočiti dopolnitev ponudbe.

Naročnik namreč lahko skladno s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 ponudbo kot nepopolno izloči po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona. Zato je potrebno v vsakem primeru najprej presoditi, ali določena pomanjkljivost v ponudbi predstavlja formalno nepopolnost in je v takšnem primeru potrebno najprej dopustiti dopolnitev ponudbe po 78. členu ZJN-2. Določba 78. člena ZJN-2 določa, da v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti (1. odstavek 78. člena "(dopustne dopolnitve ponudbe)" ZJN-2). Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (drugi odstavek 78. člena ZJN-2). Kot formalno nepopolno ponudbo pa je šteti tisto ponudbo, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Odprava sporne pomanjkljivosti, t.j. žiga prvega vlagatelja pri popravku ponudbene cene v Obrazcu 3, po oceni Državne revizijske komisije v konkretnem primeru ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe drugega vlagatelja glede na merilo, ki je bilo v obravnavanem primeru najnižja ponudbena cena, niti ne bi povzročila spremembe cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije konkretnega predmeta javnega naročila. Prvi vlagatelj bi z navedeno dopolnitvijo zgolj dodatno potrdil popravek cene, ki je bil sicer potrjen že s podpisom pooblaščene osebe prvega vlagatelja. Zato je Državna revizijska komisija v zvezi s slednjo pomanjkljivostjo zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 80. člena in 78. členom ZJN-2 s tem, ko je ponudbo prvega vlagatelja izločil, brez da bi prvemu vlagatelju omogočil dopustitev ponudbe.

Naročnik je ponudbo prvega vlagatelja izločil tudi iz razloga, ker naj bi ponudbeni predračun v ponudbi prvega vlagatelja bil neskladen z Obrazcem 3, saj bi moral prvi vlagatelj v ponudbenem predračunu popust upoštevati v enoti cene tako na originalnem popisu (ročno) kot na zgoščenki. V tem delu je prvi vlagatelj zatrjeval razloge, zakaj naj bi prišlo do odstopanja v ponudbenih cenah ponudbenega predračuna v papirni obliki in ponudbenih cenah ponudbenega predračuna v elektronski obliki. Naročnik je glede slednjega zatrjeval, da je prvi vlagatelj napačno razumel naročnikove ugotovitve v Obvestilu o zaključku postopka javnega naročila, saj je naročnik ponudbo prvega vlagatelja izločil iz razloga, ker prvi vlagatelj v obeh obrazcih ponudbenega predračuna (papirni in elektronski verziji) v enoti ceni ni upošteval popusta.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju dejstva, da je naročnika ugotovitev v Obvestilu o zaključku postopka javnega naročila z dne 15. 6. 2009 v tem delu nekoliko nejasna, v mejah zahtevka za revizijo presodila ugotovitev naročnika, kot jo je slednji obrazložil v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 6. 7. 2009, in sicer ali je naročnik ravnal skladno z 80. členom ZJN-2, s tem, ko je ponudbo prvega vlagatelja v tem delu izločil, ker naj bi po mnenju naročnika moral navesti popust pri posamezni ceni na enoto in ne v skupni ponudbeni ceni.

Kot izhaja iz Obrazca 3 v ponudbi prvega vlagatelja, je slednji podal popust pri postavki "Predračunska vrednost skupaj", ter nato na to ceno s popustom dodal 20% DDV, seštevek pa je predstavljal "Skupno ponudbeno ceno".

Kot izhaja iz 4. točke navodil v razpisni dokumentaciji, je naročnik kot obvezni sestavni del ponudbe v okviru točke C) zahteval tudi: "Ponudba (Razpisni obrazec št. 3). Ponudba mora biti izdelana po načelu "fiksne cene po enoti in dejanskih količinah", kjer je skupna ponudbena cena (razpisni obrazec št. 3), cene pa fiksne do zapisniške primopredaje objekta naročniku, v ponudbeni ceni morajo biti zajeti vsi stroški in morebitni popusti." V okviru obveznih prilog prijaviteljev na strani 7/37 razpisne dokumentacije pa je naročnik zahteval pod točko M) "Ponudbeni predračun ponudnika - vsaka stran iz Priloge 1 (Popis del v pdf formatu) mora biti izpolnjena, podpisana in žigosana. Ponudnik je dolžan oddati identični ponudbeni predračun iz Priloge 2 (Popis del v excelu) tudi na zgoščenki. Ponudnik pripravi ponudbeni predračun obvezno z rekapitulacijo in s svojimi ponudbenimi kalkulacijskimi osnovami (ponudnik izdela kalkulacijske osnove za ponudbene postavke, ki so osnova za ceno na enoto)." Dalje je naročnik navedel, katere stroške mora zajemati ponudbena vrednost iz predračuna.

Iz tako zapisanih zahtev naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni nikjer navedel, da morajo ponudniki popust navesti pri ceni na enoto v ponudbenem predračunu. Naročnik je v zvezi s popustom navedel le, da morajo biti v ponudbeni ceni zajeti morebitni popusti. Zato je po oceni Državne revizijske komisije popust v ponudbeni ceni prvega vlagatelja mogoče upoštevati tudi na način, kot ga je zapisal prvi vlagatelj, torej, da je podal skupni popust na predračunsko vrednost skupaj. Takšno ohlapno (pavšalno) zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji namreč ni mogoče razlagati v škodo ponudniku, saj kot izhaja iz prakse Državne revizijske komisije, nedorečene, dvoumne ali nejasne razpisne dokumentacije v nobenem primeru ni mogoče interpretirati v škodo ponudnika (tako izhaja tudi npr. iz odločitev Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-42/2009, 018-97/2008). Zato je tudi v tem delu naročniku očitati kršitev 1. odstavka 80. člena ZJN-2, ker je ponudbo prvega vlagatelja izločil kot nepopolno.

Državna revizijska komisija pa ni obravnavala revizijskih zatrjevanj prvega vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo ponudnika Komin inženiring, d.o.o., saj je naročnik slednjo ponudbo izločil iz postopka kot nepopolno, zaradi česar prvemu vlagatelju v tem delu ni mogoče priznati pravnega interesa. Prvi vlagatelj bi namreč lahko izpodbijal le tista naročnikova ravnanja, ki vplivajo na njegov pravni položaj v trenutku vložitve zahtevka za revizijo; ker je naročnik že sam ugotovil, da je ponudba ponudnika Komin inženiring, d.o.o. nepopolna in jo izločil, kakršnekoli drugačne ugotovitve ne bi v ničemer vplivale na pravni položaj prvega vlagatelja. Tudi v primeru morebitne ugotovitve utemeljenosti zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu se torej položaj prvega vlagatelja (ob upoštevanju stanja do trenutka vložitve zahtevka za revizijo) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ne bi mogel izboljšati.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila utemeljenost zahtevka za revizijo drugega vlagatelja, ki je izpodbijal naročnikovo ugotovitev o nepopolnosti njegove ponudbe. Kot izhaja iz obrazložitve Obvestila o zaključku postopka javnega naročila z dne 15. 6. 2009, naj bi drugi vlagatelj v svoji ponudbi oddal nepopoln Obrazec 3, ker ni specificiral ponudbene cene za sodniški stolp po etažah, dalje naj ne bi predložil identičnega popisa del v excelu na zgoščenki in zahtevanih referenčnih potrdil naročnikov kot investitorjev na Obrazcu 5a in 5b.

Državna revizijska komisija se v zvezi s presojo nepopolnosti ponudbenega Obrazca 3, kjer drugi vlagatelj ni navedel ponudbenih cen za postavke vzdrževanja sodniškega stolpa po etažah od zap. št. 3.1 do 3.6, kar drugi vlagatelj tudi priznava, v celoti sklicuje na zaključke, ki jih je podala v tej obrazložitvi pri presoji nepopolnosti ponudbe prvega vlagatelja, katerega je naročnik izločil iz istega razloga in je ocenila, da je naročnik neupravičeno izločil ponudbo drugega vlagatelja v tem delu.

V okviru obveznih prilog prijaviteljev na strani 7/37 razpisne dokumentacije je naročnik pod točko M) zahteval tudi: "Ponudbeni predračun ponudnika - vsaka stran iz Priloge 1 (Popis del v pdf formatu) mora biti izpolnjena, podpisana in žigosana. Ponudnik je dolžan oddati identični ponudbeni predračun iz Priloge 2 (Popis del v excelu) tudi na zgoščenki. Na strani 5/37 razpisne dokumentacije pa so bila kot dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti zahtevana tudi potrdila naročnikov (Razpisni obrazec št. 5a), v katerih mora biti naveden čas gradnje (mesec, leto) in vrednost objekta, da so bila dela opravljena pravočasno in kvalitetno ter navedba podatkov naročnikov kot investitorjev.

Med strankama je nesporno, da drugi vlagatelj ponudbi ni priložil popisa del (ponudbenega predračuna) na zgoščenki niti ni priložil zahtevanega obrazca 5a, medtem, ko obrazca 5b naročnik ni nikjer zahteval v razpisni dokumentaciji, niti ni jasno, kaj naj bi slednji obrazec predstavljal. Da se je naročnik na obrazec 5b očitno pomotoma skliceval v Obvestilu o zaključku postopka javnega naročila, izhaja tudi iz naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 10. 7. 2009, saj ga naročnik v tem sklepu nikjer ne omenja.

Državna revizijska komisija je v zvezi z ugotovljenimi nepopolnostmi v tem delu ponudbe drugega vlagatelja ocenila, da gre za formalne nepopolnosti, saj odprava le-teh ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe drugega vlagatelja glede na merilo, ki je bilo v obravnavanem primeru najnižja ponudbena cena, niti ne bi povzročila spremembe cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije konkretnega predmeta javnega naročila. Naročnik bi zato moral omogočiti dopolnitev ponudbe drugega vlagatelja s popisom del (ponudbenim predračunom) na zgoščenki, ki bi moral biti skladno z zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji identični ponudbenem predračunu, kot ga je drugi vlagatelj že predložil v ponudbi v papirni obliki. Enako velja ugotoviti za dopolnitev ponudbe z obrazci 5a, s katerimi bi drugi vlagatelj zgolj dopolnil že predložene dokumente v ponudbi (Razpisni obrazec št. 5: Spisek izgrajenih primerljivih objektov (v zadnjih petih) letih).

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju ugotovljenega zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 80. člena in 78. člena ZJN-2 s tem, ko je ponudbo drugega vlagatelja v tem delu izločil, kljub dejstvu, da je nesporno ugotovljene nepopolnosti šteti za formalne nepopolnosti.

Ob tem Državna revizijska komisija v zvezi z naročnikovimi zatrjevanji v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 10. 7. 2009, ki se nanašajo na dodatni razlog za domnevno nepopolnost ponudbe drugega vlagatelja, t.j. pogojna izjava zavarovalnice, zgolj pripominja, da je že v več svojih dosedanjih odločitvah (npr. v odločitvi št. 018-071/2008-3, št. 018-36/2008-2) zapisala, da je naročnik dolžan razloge za nepopolnost ponudbe posameznega ponudnika v celoti navesti že v obvestilu o oddaji naročila oziroma v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, saj se mora ponudnik z njimi seznaniti še v času, ko lahko zoper morebitno nezakonito ravnanje naročnika uveljavlja učinkovito pravno varstvo. Navajanje novih razlogov za nepopolnost ponudbe ponudnika (drugega vlagatelja) v naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo ni dopustno, saj drugi vlagatelj zaradi narave obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zoper takšne naročnikove ugotovitve (novote) ni mogel učinkovito uveljavljati pravnega varstva. Iz slednjih razlogov Državna revizijska komisija navedenih naročnikovih ugotovitev ni presojala.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vsega ugotovljenega zaključila, da je potrebno zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugoditi, saj je naročnik v nasprotju s 1. odstavkom 80. člena in 78. člena ZJN-2 ponudbo prvega vlagatelja in ponudbo drugega vlagatelja kot nepopolno izločil. Zato je razveljavila odločitev naročnika o zaključku postopka oddaje javnega naročila, vsebovana v Obvestilu o zaključku postopka javnega naročila, izdanim dne 15. 6. 2009, pod št. 4300-211/2009/15.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških prvega vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja utemeljen, mu mora naročnik povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) in 20% DDV na nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.984,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni, oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.984,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku navedenega roka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških drugega vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja utemeljen, mu mora naročnik povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20% DDV na nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.960,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni, oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.960,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku navedenega roka. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 28. 7. 2009



Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
Član Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA šOLSTVO IN šPORT,
Masarykova 16, Ljubljana
- Odvetnik Zmago Marovt in Odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12,
Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja,
Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran